Država Dolenjcem ni prispevala niti centa

Po dobrem desetletju je deset dolenjskih in belokranjskih občin v Leskovcu v novomeški občini vendarle zgradilo obrat za mehansko in biološko obdelavo (MBO) odpadkov. Novi objekt s 6000 kvadratnimi metri površin in z letno zmogljivostjo obdelave 25.000 ton odpadkov bo poskusno enoletno obratovanje začel v začetku decembra. Naložba je stala 7,6 milijona evrov. Zaradi prekinitve že podpisane pogodbe za izvedbo projekta s konzorcijem podjetij Helector in Riko na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka sodni postopek.

S precej pompa so prejšnji teden v uporabo predali novo pridobitev. Slovesnosti se je poleg desetih županov med drugim udeležil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Spomnimo, da so leta 2017 na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnili, da ekonomsko neupravičenih objektov z javnim denarjem ni dopustno financirati, saj je prostih zmogljivosti na osmih že zgrajenih obratih MBO več kot dovolj. Država k dolenjsko-belokranjski naložbi tako ni primaknila niti centa.

Novomeški župan Gregor Macedoni je ob odprtju izrazil zadovoljstvo, da so projekt izvedli bistveno ceneje, kot če bi to izpeljali po prvotnem načrtu pred desetletjem, saj bi takrat stal dobrih 32 milijonov evrov. Takrat so izvedbo projekta po zapletih s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja občine investitorice prekinile zaradi zamud, ki so ogrozile pridobitev sofinanciranja iz finančnih sredstev Evropske unije. Za izvedbo naložbe so porabili precej manj finančnih sredstev od prvotno načrtovane naložbe.

Epilog zgodbe na sodišču

Kljub nedvoumno nižji ceni izvedbe projekta glede na prekinjeni projekt, takrat imenovan Cerod II, pa še ni znana končna vrednost. Ta bo znana po končanem sodnem postopku s tožnikoma Helector in Riko, izbranima izvajalcema neizvedenega projekta, ki občine investitorice tožita za izgubljeni dobiček zaradi prekinitve pogodbe oziroma projekta, vključno z izgubljenim dobičkom v skupni vrednosti približno 3,4 milijona evrov, k čemur je treba pripisati še obresti. Pred mesecem je bil na okrožnem sodišču v Ljubljani prvi narok, v novembru pa se sojenje nadaljuje z zaslišanjem prič.

Notranjost obrata za obdelavo odpadkov. FOTO: arhiv MO Novo mesto

Prva tožba konzorcija Helector-Riko je bila za povračilo stroškov projektiranja, saj jim jih naročnik ni želel priznati v celoti. Tožba je bila na prvi stopnji na sodišču v Novem mestu dobljena in konzorciju je bil skoraj v celoti priznan njegov zahtevek. Glavnico je naročnik, torej novomeška občina, plačal. Podjetju Elector je bilo izplačanih dobrih 800.000 evrov, podjetju Riko pa približno 260.000 evrov. Glede obresti sta se naročnik in izvajalec poravnala.

Za sodelovanje s sosednjimi občinami

Za izvedbo projekta MBO je bilo leta 2018 ustanovljeno podjetje Cero DBK. To bo zdaj upravljalo obrat na odlagališču odpadkov v Leskovcu in je za izvedbo projekta najelo šest milijonov evrov bančnega posojila, razliko v višini 1,6 milijona evrov pa so primaknile sodelujoče dolenjske in belokranjske občine.

Po besedah njihovega direktorja Roberta Novaka bodo tretji teden v novembru začeli izobraževanje zaposlenih, v začetku decembra pa enoletno poskusno obratovanje. Obratovalno dovoljenje se nanaša na letno obdelavo 19.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, 2500 ton kosovnega odpada in 3500 ton ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov, skupaj torej 25.000 ton.

Komunalna deponija na Leskovcu v občini Novo mesto. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»V primeru pogodbenega sodelovanja ali pridobitve koncesij še z drugimi občinami pa se bodo kapacitete lahko povečale,« je povedal Novak, pri čemer računa na sodelovanje s komunalnimi podjetji Trebnje, Kočevje in Ribnica. Po njegovih besedah se bo strošek investicije v MBO povrnil po dvajsetih letih. Za zdaj odpadke vozijo še na MBO v Ljubljano, kjer za tono plačajo 193 evrov.

Občina Šentjernej v lastništvo

Z obdelavo odpadkov se bodo zmanjšale količine odloženih odpadkov in se skrajšale logistične poti pri njihovi predelavi, posledično se bo zmanjšal ogljični odtis in povečal prispevek lokalnih skupnosti k varovanju narave, so prepričani v novomeški občini.

Z zagonom objekta za obdelavo odpadkov bodo lahko občine Novo mesto, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna Peč, Semič, Straža, Šmarješke Toplice, Škocjan in Žužemberk, naknadno pa predvidoma tudi občina Šentjernej še dodatno izkoristile prednosti regijskega središča za ravnanje z odpadki v Leskovcu, ki se ponaša z največjim še prostim odlagalnim volumnom v Sloveniji in na leto sprejme 20.000 ton odpadkov na odlaganje.

Šentjernejski župan Jože Simončič je povedal, da v projektu MBO že sodelujejo. Ko bo naložba končana, nameravajo odkupiti lastniški delež in takrat tudi uradno postati solastniki podjetja Cero DBK oziroma obrata za mehansko in biološko obdelavo odpadkov.