Danes je biti serijski morilec veliko težje kot v 60. letih prejšnjega stoletja

Stroka je v zvezi s preprečevanjem srčno-žilnih in pljučnih bolezni identificirala kajenje kot pomemben dejavnik tveganja in temu prilagodila tudi ukrepe za preprečevanje kajenja. Kot poudarja mag. psihologije in doktorand Mark Floyd Bračič iz Filozofske fakultete v Delovem podkastu Na robu, bi bilo po tem vzoru smiselno identificirati tudi dejavnike tveganja pri depresiji in anksioznosti oziroma vseh duševnih motnjah.

»Ko se pogovarjamo o preventivi na področju duševnega zdravja, se v posameznih državah Evropske unije namenja kar sedem- do dvanajstkrat več sredstev za kurativo v primerjavi s preventivo,« pravi sogovornik. Po njegovem mnenju so preventivne akcije usmerjene zgolj na prepoznavanje diagnoze, kot so anksioznost, depresija, panični napad ... »Tudi to je potrebno, vendar bi morali prepoznati tudi specifične dejavnike tveganja, tako kot pri kajenju, ki ne vpliva le na dihala, ampak tudi na drugih področjih poslabša zdravstveno stanje.« Pomemben dejavnik tveganja za pojav duševnih motenj je po njegovih besedah osamljenost.

V podkastu je bila obravnavana tudi tema, kako se sociološke in psihološke patologije spreminjajo skozi čas. Določene diagnoze, kot je na primer histerija, so popolnoma izginile, druge so se transformirale, tretje pa so se pojavile popolnoma na novo.

Ko obravnavamo duševno stanje mladih, ne moremo zaobiti tako imenovane subkulture incelov. FOTO: Marko Feist/Delo

»Serijskih morilcev je danes neprimerno manj kot v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Razlog tiči v tehnoloških spremembah, ki so se zgodile v tem času, in so prispevale k temu, da je biti serijski morilec v sodobnem času veliko težje kot nekoč. Zaradi boljše analize prizorišča in DNK-ja, boljše pokritosti javnih površin s kamerami, boljšega sledenja gibanju oseb ipd., se danes serijski morilci bistveno hitreje odkrijejo kot nekoč. Drugi razlog pa je tudi v tem, da sistemom za psihološko in duševno obravnavo uspe identificirati tovrstne posameznike bistveno prej kot kadarkoli prej in s tem preprečiti, da bi se njihove težave tako poglobile, da bi storili škodo sebi ali drugim. Pomemben korak je bil vstop stroke na področje družine, drugačni vzgojni pristopi, sistematični preventivni pregledi, več govorimo o duševnem zdravju in problematičnosti nasilja tudi v šolah,« razlaga sogovornik.

Ko obravnavamo duševno stanje mladih, ne moremo zaobiti tako imenovane subkulture incelov. Gre za subkulturo, s katero se identificira kar nekaj strelskih napadalcev v zadnjem obdobju. A kot je pokazala nedavna največja študija incelov, je odgovor na pojav incelov bolj povezan s podporo duševnemu zdravju kot s protiterorističnimi intervencijami. Kot pravi sogovornik, je njihov motiv »dobiti čim večjo prepoznavnost, biti opažen in postaviti sebe na vidno mesto.«

Po njegovih besedah je tudi pri tem pomembno usmeriti pozornost na kronično osamljenost. »Gre za kombinacijo osamljenosti, nizke samopodobe, pogostih preteklih izkušenj zavrnitve ter pomanjkanja spretnosti za vzpostavljanje in oblikovanje odnosov. Študije kažejo, da je v tej skupini veliko več posameznikov, ki ustrezajo diagnostičnim kriterijem za depresijo. Gre za fante in moške, ki vidijo svet okrog sebe kot zelo nedostopen, zelo tekmovalen in pretirano osnovan na videzu. Po njihovem mnenju le videz določa, kdo je sprejet in priljubljen, kdo ima možnost oblikovati prijateljstva in partnerska razmerja. Osebno se mi zdi gibanje incelov razumljiva zavrnitev trenda, povezanega z idealnim videzom in kultom telesnosti. Ne pravim, da je to pozitivno, je pa razumljivo.«