Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Dovolj je posebnežev, skrajnežev, vaških straž in varde!

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in ministrica za pravosodje Andreja Katič sta se skoraj sočasno ostro odzvali na vaške straže in urjenje varde.
Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in ministrica za pravosodje Andreja Katič. FOTO: Delo
Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in ministrica za pravosodje Andreja Katič. FOTO: Delo
8. 8. 2019 | 18:00
19. 8. 2019 | 22:01
4:23
Ljubljana – V policiji in na pravosodnem ministrstvu so se danes odzvali na vse pogostejša poročila o vaških stražah in drugih posebnežih in skrajnežih, ki izvajajo obhode ob meji. Policija načina svojega delovanja ne razkriva, zagotavlja pa, da na južni meji niso obravnavali protipravnih ravnanj posameznikov. Na pravosodnem ministrstvu pa poudarjajo, da z ustavo zagotovljena svoboda zbiranja in združevanja ne dopušča posegov v osebno svobodo, dostojanstvo in osebno varnost.

Iz policije, ki jo vodi generalna direktorica Tatjana Bobnar, so nam sporočili, da so policisti z območij povečanih migracij v dnevnih stikih z ljudmi, ki živijo na območju ob državni meji in z njimi odlično sodelujejo. Med opravljanjem nalog varovanja državne meje preprečujejo nezakonite prehode državne meje, tudi občani jih obveščajo o pojavu tujcev, ki nezakonito prestopijo državno mejo in pojavu sumljivih vozil in oseb, ki bi tujcem lahko omogočili nezakoniti prehod ali jih nameravali prepeljati vnotranjost države. Ob vsakem obvestilu se takoj odzovejo, preverijo okoliščine in v primeru izsleditve tujce prevzamejo v nadaljnjo obravnavo.


 

Varnost je na prvem mestu


Kot so poudarili, ob izsleditvi najprej poskrbijo za varnost okoliških prebivalcev, lastno varnost in varnost oseb v postopkih.
Vsekakor pa občanom odsvetujejo, da sami vzpostavljajo stik s tujci in izvajajo kakršknekoli druge nepremišljene aktivnosti, s katerimi bi lahko ogrozili svojo varnost ali ogrožali življenja drugih ljudi. »Ko govorimo o taki obliki delovanja, ne gre ne za vardo, niti vaško stražo,« pravijo na policiji.

V zvezi z govoricami, da naj bi posamezniki na južni meji migrante preganjali celo s streli v zrak, na policiji zagotavljajo, da po do sedaj opravljenem preverjanju na območju Policijske uprave Novo mesto niso obravnavali protipravnih ravnanj posameznikov, kakršno predstavljajo oborožene skupine ljudi. »Policija razmere spremlja in v kolikor bi zaznali kakršnokoli razloge, bi tudi ukrepali. Načina našega delovanja pa iz operativnih razlogov ne razkrivamo,« pravijo na policiji in ob tem medije in vse druge pozivajo k odgovornem ravnanju v zvezi s to tematiko.

Iz policije, ki jo vodi generalna direktorica <strong>Tatjana Bobnar</strong>, so nam sporočili, da so policisti z območij povečanih migracij v dnevnih stikih z ljudmi, ki živijo na območju ob državni meji in z njimi odlično sodelujejo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Iz policije, ki jo vodi generalna direktorica Tatjana Bobnar, so nam sporočili, da so policisti z območij povečanih migracij v dnevnih stikih z ljudmi, ki živijo na območju ob državni meji in z njimi odlično sodelujejo. FOTO: Leon Vidic/Delo


Kaj ustava zagotavlja in česa ne


Tudi Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič, obsoja formiranje tako imenovanih »vaških straž«. Spominjaj, da so oblastvene naloge, kot je denimo zagotavljanje javnega reda in miru, pridržane le oblastnim organom.

»Ustava republike Slovenije med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami sicer zagotavlja svobodo zbiranja in združevanja (42. člen). Vendar pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj ne vključuje prepovedanih ravnanj, kot so na primer posegi v osebno svobodo (19. člen Ustave RS), pravice osebnega dostojanstva in osebne varnosti (34. člen Ustave RS), opravljanje nalog ali pristojnosti, ki jih sme izvrševati samo država ali samoupravna lokalna skupnost (npr. delovanje v nasprotju s 121. členom Ustave RS),« so danes zapisali na facebook profiluz ministrstva.

»V kolikor v primerih združevanja posameznikov pride do poskusov storitve kaznivih dejanj (npr. Ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve iz 359. člena Kazenskega zakonika, Nasilništvo po 296. členu kazenskega zakonika ipd.) ali prekrškov, imajo organi odkrivanja storilcev kaznivih dejanj (Policija) ali organi kazenskega pregona (državna tožilstva) pravico in dolžnost ustreznega ukrepanja. Pričakujemo, to pa je med drugim znano tudi iz nedavnih konkretnih primerov, da tako tudi delujejo,« dodajajo na ministrstvu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine