Doslej pomoči niso odrekli nikomur

Kaj je z odlokom, ki dovoljuje, da brez izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) registriramo avto, ne pa tudi, da peljemo otroka k pediatru? Je odlok, ki od ljudi, ki pridejo po pomoč na center za socialno delo ali na Rdeči križ in Karitas, zahteva PCT, če ga nimajo, pa morajo sami kriti stroške testiranja, za vse neživljenjski? Mnenja so različna …

Odlok, s katerim je vlada v ponedeljek razširila pogoj PCT, je, še preden je začel prav veljati, že razdelil Slovence. Cepljeni se z ostrejšimi pogoji strinjajo, češ da poznajo primere, ko so zaradi stika z domnevno okuženim uporabnikom v karanteni cele družine zaposlenih na centrih za socialno delo (CSD). Na pomisleke, da 12 evrov za hitro testiranje za tistega, ki nima niti za osnovno preživetje, najbrž pomeni celo bogastvo in da bodo zaradi ostrejših ukrepov starejši in revnejši še na slabšem, pa odgovarjajo, da je cepljenje v nasprotju s testiranjem zastonj …

Tačas na območnih združenjih Rdečega križa in v posameznih CSD še vedno pogrešajo enotnih navodil svojih »central«, kako naj postopajo z uporabniki, a pomoči niso odrekli nikomur. Neuradno se menda »centrale« po navodila obračajo na ministrstvo za zdravje, kjer pa so že ob predstavitvi odloka napovedali, da bo njegovo »uvajanje« trajalo vsaj še kakšen teden.

Direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić je kljub temu, da na natančna navodila pristojnih še čakajo, odločna: »Za tistega, ki potrka na naša vrata, vemo, da nujno potrebuje pomoč. Pri nas gre pogosto za življenjsko nujne zadeve, bodisi za denarno pomoč ali za hudo čustveno stisko, ki je za človeka življenjsko ogrožujoča, in v takih primerih zahtevati PCT, bi bilo skrajno neživljenjsko … Poleg tega smo tudi odlok razumeli tako, da v nujnih oziroma kriznih primerih, kot sta denimo nasilje v družini ali pomoč starostniku, dopušča izjeme.« Lalićeva dodaja, da ob prihodu uporabnika že zdaj pobarajo po PCT, da bi pogoj nadzorovali, pa ne. »Če bomo dobili navodila, da moramo imeti nekoga, ki bo kontroliral PCT, bomo poskrbeli tudi za to,« dodaja.



Tudi direktor CSD Zasavje Rok Zupanc se je odločil ukrepati »človeško«, kot pravi: »Testiranje bi za naše uporabnike nedvomno pomenilo veliko dodatnih stroškov, predvsem pa dodatni stres. Vsak, ki zbere moč, da pride k nam po pomoč, je zagotovo v hudi socialni stiski. Gre dejansko za nujno oskrbo, za reševanje težje socialne problematike posameznikov ali družin. In v skladu s tem bodo v tem prehodnem obdobju, dokler ne prejmemo enotnih navodil, tudi moja navodila. Tisti, ki pride na CSD, je za nas nujen primer – ne glede na pogoj PCT.«

Pediatri delajo tudi na zaupanje

Za radikalno drugačen način dela se tudi pediatri težko odločijo. Tokrat so spremembe odloka prišle dobesedno čez vikend, zato ta teden v Pediatriji Helena Mole v Ljubljani še vedno delajo, kot so doslej. Kot pravi pediatrinja Helena Mole, starši njihovih pacientov skrbno pazijo na varnost pred okužbami s koronavirusom, precepljeno je tudi osebje Pediatrije in tudi zaščitne opreme imajo dovolj. Priznava pa, da so primarni pediatri v veliki zagati zaradi pogoja PCT: »Eni so ga odločeni strogo upoštevati, drugi 'jadramo' vmes. Težko si predstavljam, da bi ustavljali preglede otrok in že na vratih odslavljali starše, ki ne bi izpolnjevali pogoja PCT. Preprosto delamo na zaupanje.«

Rdeči križ: PCT ni vedno izvedljiv niti sprejemljiv

Tudi na Rdečem križu Slovenije pravijo, da pri svojem humanitarnem delu pri uporabnikih ne zahtevajo pogoja PCT in da v teh dneh pomoči niso odrekli nikomur, ki je prišel v njihove centre. Razdeljevanje pomoči v humanitarnih centrih so lani, takoj ob pojavu epidemije covida–19, spremenili, tako da skrbijo za varnost in zdravje ljudi, ki pomoč prejemajo in prostovoljcev, ki pri tem sodelujejo. Posameznike spodbujajo, naj prevzemajo pomoč na določen dan ob določeni uri. V primeru izjemne stiske lahko pokličejo ali se prek elektronske pošte povežejo s sedežem kategerega koli od 56 območnih združenj in se dogovorijo za prevzem pomoči. Prejemnike prosijo, da prihajajo po pomoč le, če so brez vidnih znakov bolezni. Pomembno je, da so vsi udeleženci v procesu zaščiteni v največji možni meri in da ne prihaja do dodatnih tveganj ne na eni ne na drugi strani, poudarjajo. Osebam, ki nimajo svojcev, prijateljev in sosedov in sami ne morejo naročati prek spleta ali prevzeti pomoči, njihovi prostovoljci po predhodnem dogovoru pomoč prinesejo na dom. Največkrat so to starejši, invalidni ali oboleli, ki potrebujejo zdravila iz lekarne, živila iz trgovine, nekateri so ostali brez ogrevanja ... Mnoge usmerijo, naj v stiski pokličejo CSD in preverijo možnosti za denarno socialno pomoč. »V nastali situaciji mnogi občutijo stisko v obliki strahu, nezaupanja, nestrpnosti, obupa, občutka nemoči, praznine ali osamljenosti. Zahteva pogojev PCT pri izvajanju tega našega humanitarnega poslanstva v tem delu ni niti izvedljiva niti sprejemljiva,« dodajajo.