Dorjan Marušič: Na nikogar nisem pritiskal

Ljubljana – Na ljubljanski medicinski fakulteti so imeli leta 2011 rekordno število mest za vpis slovenskih študentov, v naslednjih letih so jih zmanjšali. Pojasnili so, da so v zelo visok vpis, ki se je izkazal za zgrešenega, privolili zaradi pritiskov. Takratni minister za zdravje Dorjan Marušič je zanikal, da bi izvajal kakršen koli pritisk na kogarkoli.

Povedal je, da je bila zagotovitev dovolj zdravniškega kadra ena od prioritet takratne vlade. V času njegovega mandata je bil zato sprejet zakon o poenostavitvi postopka za pridobitev licence v primeru zdravnikov iz tretjih držav, poleg tega si je prizadeval povečati število vpisnih mest za študij medicine.

»Povečanje vpisa na ljubljanski in mariborski medicinski fakulteti sem izpeljal s podporo takratnega ministra za izobraževanje Gregorja Golobiča in dekanov fakultet. Brez kakršnih koli izsiljevanj smo se dogovorili za povečanje vpisnih mest v Ljubljani za 20, v Mariboru pa za deset. Za to so bila zagotovljena sredstva.«

Marušič meni, da je bil ukrep dober, in sprašuje se, zakaj so ga že naslednje leto opustili in na ljubljanski fakulteti razpisali 40 vpisnih mest manj. Pojasnila, da se je s povečanim vpisom zmanjšala kakovost pouka in da so nastajale težave pri njegovem izvajanju, ga ne prepričajo.

Dekan ljubljanske medicinske fakultete za razlago, za kakšne pritiske je šlo, včeraj ni bil dosegljiv.
 

Anketa, ki vzbuja skrb

Tudi Aleš Šabeder, minister za zdravje, si prizadeva, da bi na fakultetah povečali vpis. A po mnenju nekaterih zdravnikov to ne bo pomagalo, če bodo mladi izobraženci odšli v tujino. Iz Poročila o anketi študentov medicine o slovenskem zdravstvenem sistemu in družinski medicini, ki je bila opravljena septembra letos in na katero je odgovarjalo 463 študentov – 25,9 odstotka vseh študentov medicine v študijskem letu 2018/2019 –, je razvidno, da kar 182 medicincev (39,3 odstotka vprašanih) razmišlja o odhodu v tujino. Rezultati ankete kažejo, da precej večji delež študentov, ki so z zdravstvenim sistemom nezadovoljni ali manj zadovoljni, želi karierno pot nadaljevati v tujini ali pa o tem vsaj razmišlja. Od tistih, ki o odhodu razmišljajo, jih je več kot polovica kot vzrok za to navedla boljše delovne pogoje. Približno tretjina študentov je kot pogoj, da bi ostali v Sloveniji, omenila zvišanje plač, 27,9 odstotka zagotovitev želene specializacije, 2,1 odstotka študentov pa v to ne bi prepričalo nič.