Dolgotrajni covid-19 ne izpusti bolnika tudi leto dni

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima zdravstvene težave mesec dni po prebolelem covidu-19 četrtina prebolevnikov. Pri nekaterih težave trajajo še pol leta, pa tudi leto dni po bolezni, je povedala iz prakse dr. Tatjana Lejko Zupanc z infektološke klinike UKC Ljubljana. Kadar trajajo težave več kot štiri tedne, govorimo o dolgotrajnem covidu.
 
Obstaja več kot 200 simptomov dolgotrajnega covida. Veliko ljudi, ki jih imajo, je bilo prej zdravih in v dobri kondiciji. Najpogostejši simptomi so ekstremna utrujenost, poslabšanje stanja po kakršnemkoli naporu, težave s spominom in koncentracijo, bolečine v sklepih.
 

Po letu dni zmore delati le tri ure na dan

»Ni hec, res ni hec,« je dejal prebolevnik Davor Tavčar novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki je letos posvečen rehabilitaciji po covidu. Tudi Davor Tavčar je vključen v rehabilitacijo.



Zbolel je 29. septembra lani in v dvanajstih dneh shujšal 11 kilogramov. »Bil sem ob vse mišice. Obupno sem se počutil,« je povedal 54-letni računalniški programer. Pred boleznijo je bil v dobri kondiciji, po nekajmesečnem ležanju pa sploh ni mogel hoditi. Šele po mesecu dni stalne vaje je zmogel prehoditi en kilometer.

»Ker stanujemo v mansardi, sem se najprej spustil po stopnicah na dvorišče, pol ure počival in se s težavo vrnil v drugo nadstropje. Takrat je bila država zaprta, zato sem hodil po 25 metrov velikem dvorišču. Danes lahko prehodim največ sedem kilometrov in programiram največ tri ure na dan, potem pa kot da bi izključili elektriko, ne morem več nič. Še vedno sem na bolniški,« pripoveduje leto dni po okužbi s covidom-19. Rehabilitacijo so mu nudili na nevrološki kliniki. Ne želi se okužiti ponovno. »Takoj, ko smo se lahko, smo se vsi v družini cepili,« je povedal in to priporoča vsem, ki še niso cepljeni.
 

Na rehabilitaciji v Soči 110 težkih bolnikov 

Rehabilitacijo po prebolelem covidu-19 najtežjim bolnikom nudijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča. Tja so napoteni v večini tisti, ki jih je covid pripeljal na intenzivno posteljo v bolnišnicah in imajo postakutni sindrom, ki se sicer lahko pojavi tudi pri drugih bolnikih, ki so dolgo časa priključeni na umetno dihanje in druge naprave. V Soči so sprejeli na rehabilitacijo že 110 bolnikov po prebolelem covidu. Povprečno so bili stari 60 let, najmlajši jih je imel 38, najstarejši 81. Kar tri četrtine je bilo sprejetih moških, v povprečju pridejo dva meseca po začetku bolezni.


 

Povsem brez mišic

Po besedah dr. Katarine Cunder iz URI Soča so to težki bolniki, največkrat ne morejo niti hoditi, mnogim so odpovedale noge, roke in trup, izgubili so 20 do 30 odstotkov telesne mase in so povsem oslabeli. V rednih razmerah rehabilitirajo na URI dva do tri takšne bolnike hkrati, zdaj jih je za tri oddelke. Obravnava jih multidisciplinarni tim, v katerem so zdravnik, delovni terapevt, socialna delavka, psihologinja, logoped in fizioterapevti. »Cilj je, da bi postali bolniki samostojni in bi se lahko vrnili v domače okolje. Na rehabilitaciji ostanejo od šest do osem tednov. Ne popravijo se popolnoma, posledice ostanejo,« je povedala Katarina Cunder. Pomemben del rehabilitacije je fizioterapija.
 

Učijo se sedeti in hoditi

Kot je povedal Janez Špoljar, vodja fizioterapevtov v URI Soča, je v času covida izjemno pomembna fizična aktivnost, saj resna telesna vadba krepi imunski sistem, po bolezni pa je potrebno izvajanje gibalnih vaj za krepitev telesa. Najtežji bolniki se učijo na novo sedeti, stati, pa tudi dihati. »Po prebolelem covidu je zelo pomembna tudi respiratorna fizioterapija. Pacienti, ki pridejo na URI, imajo še vedno do 50 odstotkov nižjo pljučno kapaciteto, kot so jo imeli pred boleznijo, in še vrsto drugih težav: težko dihajo, oteženo požirajo, imajo težave pri kašljanju, je naštel. Na rehabilitaciji so od deset do 80 dni, v povprečju pa 36 dni. Posledice kljub rehabilitaciji ostanejo: 36 odstotkov jih je po odpustu hodilo samostojno, četrtina jih za hojo potrebuje bergle.
 

Respiratorna fizioterapija

Covid napade predvsem pljuča, zato je vitalnega pomena pri težkih bolnikih po preboleli bolezni respiratorna fizioterapija. Medtem ko imajo v ZDA celo poseben študij za to vrsto fizioterapije, je pri nas predmet vključen v redno izobraževanje fizioterapevtov, ki se morajo kasneje dodatno usposobiti za izvajanje te fizioterapije, a specializacija ni priznana. V Sloveniji je vsega skupaj manj kot 50 respiratornih fizioterapevtov, je povedala dr. Eva Uršej, predsednica sekcije za fizioterapijo v športu pri Strokovnem združenju fizioterapevtov Slovenije.
 

Svetovni dan fizioterapije

Ob današnjem svetovnem dnevu fizioterapije – posvečen je rehabilitaciji po dolgotrajnemu covidu – je na sistemsko neurejenost področja pri nas opozoril predsednik strokovnega združenja dr. Tine Kovačič. »Ministra pozivamo, da nas podpre pri regulaciji poklica, da dobimo fizioterapevti licence kot medicinske sestre. Ni kadrovskih normativov za delo fizioterapevtov, želimo pa si tudi možnost neposrednega dostopa do fizioterapije,« je naštel Kovačič.
»Pozivamo pristojne, da zagotovijo zmogljivosti in kader za rehabilitacijo bolnikov po covidu,« pa je dejal Janez Špoljar, vodja fizioterapije v URI Soča.