Dolga čakalna vrsta za študentsko sobo

Ljubljana – Študente, ki so najmanj 25 kilometrov oddaljeni od fakultete, je poleti z optimizmom navdal podatek ljubljanskih študentskih domov, da bodo sobo dobili vsi, ki bodo uspešni na razpisu za subvencionirano bivanje. Zdaj kaže, da nekateri vendarle lahko ostanejo pred vrati.

Študijsko leto traja že skoraj mesec dni, številni študenti pa v prestolnici še vedno nimajo bivališča. Sredi oktobra jih je bilo 1431 uvrščenih na prednostno listo za vselitev v študentski dom, na danes objavljeni novi prednostni listi jih bo 272 manj. V vrsti bo torej še vedno več kot tisoč čakajočih. Lani so vse novince s čakalnih list vselili do začetka novembra, letos najbrž ne bo tako!

Na sobo čakata tudi študentka in študent, ki sta pravočasno oddala vlogo za subvencionirano bivanje in dobila pozitivno rešeno odločbo. Omenjena študentka je glede na zadnji objavljeni prednostni seznam padla še za nekaj mest, saj so nekateri dopolnili nepopolne vloge. Ko sta omenjena ugotovila, da najverjetneje ne bosta dobila proste postelje v študentskem domu, sta iskala drugo rešitev. Njuna mama pove, da za zdaj nimata sreče ne pri zasebnikih ne v dijaških domovih, cene v hostlih pa so zelo zasoljene: »Ker imata precej neugodne urnike, preživita v Ljubljani dobršen del dneva.«

Zgrešena projekcija

Pri dodeljevanju sob upoštevajo točkovni sistem, pri katerem so ključna tri merila: razdalja med stalnim bivališčem in krajem študija (od 25 do 100 točk), učni oziroma študijski uspeh (od 60 do 180 oziroma 200 točk) in finančni oziroma materialni položaj študentove družine (od 0 do 300 točk), dodatne točke lahko študent dobi zaradi zdravstvenega ali socialnega položaja ali izjemnih uspehov. Tisti, ki prejme največ točk, ima prednost pri vselitvi.

Vseljevanje poteka vsako leto enako. Septembra dodelijo ležišča, ki se sprostijo čez poletje, od 1000 do 1200 študentom s prednostne liste. Oktobra vselijo drugo večjo skupino na račun študentov, ki niso oddali prošnje za podaljšanje bivanja, ker so končali študij, in tistih, ki so jim potekli pogoji in se izselijo v začetku oktobra. Potem se tok vseljevanja upočasni. Odvisen postane od izselitev študentov, ki izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje, in ne več od tistih, ki jim je pravica potekla. V takih primerih je najpogostejši vzrok odhod na izmenjavo v tujino. Projekcije vselitev delajo na podlagi kombinacij razpoložljivih podatkov in izkušenj iz preteklih let (dinamika izseljevanja in vseljevanja v preteklih letih po posameznih mesecih). Zdaj jim jo je projekcija zagodla.
»Sprva smo računali, da bomo vse študente s prednostne liste vselili najkasneje do konca novembra. Zdaj že vemo, da se bo vseljevanje zavleklo vsaj še v december. Izkazalo se je namreč, da bomo imeli letos bistveno več študentov, ki so pridobili pravico do podaljšanega bivanja, kot preteklo leto. Te okoliščine nismo mogli predvideti,« pojasnjuje Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.

In kako je drugod po Sloveniji? Na prednostni listi za sprejem v javne študentske domove v Mariboru je trenutno še 76 študentov, na subvencionirano bivanje v študentskih domovih Univerze na Primorskem pa jih čaka približno 100.