»Dokler bomo tolerirali ekonomsko nasilje, fizičnega ne bomo odpravili«

Število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v zadnjih letih upada, a saj veste, da je statistika kot bikini: razkrije mnogo, a skrije bistveno. Stroka je prepričana, da je sodelovanje med nevladnimi organizacijami in državnimi organi ključnega pomena, če želimo ustrezno nasloviti to problematiko.

»Ne morem dojeti, da ob dolgoletnih prizadevanjih stroke, staršev in učiteljev nismo prišli niti do povrhnjice, kaj šele do jedra problema nasilja nad otroki,« je poudarila Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, ki prek različnih projektov ponuja pomoč ljudem v stiski.

Anita Ogulin je bila ena izmed številnih govornic in govornikov na dogodku Združeni v boju proti nasilju, ki ga je organiziralo društvo Beli obroč Slovenije. Navzočim je povedala zgodbo o materi samohranilki, ki jo je nekega dne klicala ob sedmih zjutraj. Njenih šest otrok v šoli pogosto pretepajo in šikanirajo, za kar – tako ji je dejala šolska svetovalna delavka – si je kriva sama: kot mati samohranilka jih ni znala vzgojiti v čvrste osebe. »Vsak dan, 365 dni na leto, slišimo veliko podobnih zgodb,« je pristavila Ogulinova. Po njenih izkušnjah odnosi v družini skoraj gotovo niso takšni, kot bi morali biti, če je družina revna. »Dokler bomo tolerirali ekonomsko nasilje, fizičnega ne bomo odpravili.«

Ekonomskega nasilja, ki ga žrtve po njenem mnenju najpogosteje sploh ne prepoznajo, se je dotaknila tudi Mirjam Kline, višja državna tožilka in od leta 2008 vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto. Kot tipičen primer je izpostavila situacijo, ko mož ženi ne dovoli, da bi se zaposlila, hodila iz hiše …



Iz letnih poročil slovenske policije je moč razbrati, da je nasilja v družinah manj. A če pogledamo natančneje, vidimo, da število upada predvsem zaradi manj kaznivih neplačevanja preživnine, medtem ko je razlika med letoma 2015 in 2017, če analiziramo kategorijo »nasilje v družini«, zanemarljiva (1267 proti 1259).

Mirjam Kline je opisala, da se med kolegi včasih »počutim kot Don Kihot, ko poslušam, da se moramo vsi boriti proti najpomembnejšemu kriminalu – gospodarskemu«. »Če se ne bomo posvetili otrokom in jih pravilno nagovarjali že v vrtcu, se ne bomo nikamor premaknili. Kar se Janezek nauči, to Janezek dela,« je prepričana.



Žrtve nasilja v družini pa niso le najmlajši, temveč tudi – najstarejši. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije že 15 let izvajajo program Starejši za starejše. Prek njega starejši prostovoljci obiščejo ljudi, starejše od 69 let, jih povprašajo o tem, kako živijo, in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo. Izvedli so 112.000 obiskov in pomagali 70.000 ljudem. Ugotovili so, da največ nasilja trpijo ženske med 80. in 85. letom in da je največ nasilja nad starostniki v Ljubljani.

Zadnje ni presenetljivo. Marsikdo ne ve, da tudi zanemarjanje spada med obliko nasilja. »V mestih smo si postali odtujeni in največ zanemarjanja je v Ljubljani. Če povzamem pregovor, ki sem ga nekoč slišala: hitrejše in širše ceste povečajo pretok ljudi, ampak zmanjšajo povezanost med njimi,« je dejala Mirjam Kline. »V zadnjih petih letih na tem področju prejmemo od 1400 do 1700 prijav kaznivih dejanj na leto; v skoraj polovici primerov se žrtve kasneje odpovejo pričanju na sodišču. Tožilec ostane brez dokaza, ker prič ni,« je še dodala višja državna tožilka.