Dodatna milijarda se skriva zunaj glavne turistične sezone

Slovenski turizem bo glede števila prenočitev še šesto leto zapored dosegel rekordno bero. Če se je še lani ob 15,69 milijona prenočitev rast povečala za desetino, se letos stanje umirja. Vsesplošno zadovoljstvo od časa do časa že preglasi tarnanje o gneči. Povečevanje števila prenočitev pa se v skoraj vseh uspešnih destinacijah lahko poveča zunaj glavnih turističnih sezon.

Slovenija je že z lanskim dosežkom števila prihodov (5,9 milijona domačih in tujih turistov) ter prenočitev izpolnila strateški cilj do leta 2021. Vendar všečne številke marsikje tudi marsikaj skrivajo. Država bi na račun izvoza potovanj rada zaslužila še dodatno milijardo evrov, toda za kaj več bo treba očitno tudi vlagati precej več. »Posočje 74 let po drugi svetovni vojni glede prometnih povezav še vedno ni priključeno Sloveniji,« je kritičen direktor Zavoda za turizem Dolina Soče Janko Humar.



Posočje se je s kar 20-odstotno povprečno rastjo prenočitev povzpelo na peto mesto najbolj obiskanih turističnih destinacij pri nas, a je brez lastnega prevoza težko dostopna. Med letališči je dolina vezana na Trst in Benetke, pri vlaku na staro Gorico, Videm in Beljak. »Glavna povezava Bovca s Slovenijo še vedno poteka čez Italijo. Samo Trenta prispeva v posoški paket več kot 100.000 nočitev na leto, a je zaradi neprevoznosti Vršiča še vedno vso zimo odrezana od sveta. Od 40 novih vlakov, ki so jih nabavile Slovenske železnice, nobenega ne bo na bohinjsko progo,« je naštel.

Veliko neizkoriščenih možnosti

Merjenje uspešnosti s podatki, kot so število gostov in prenočitev ali zasedenost nastanitvenih kapacitet, nam ne daje prave slike o uspešnosti slovenskega turizma, ugotavlja izredni profesor Katedre za management v turizmu Univerze na Primorskem Metod Šuligoj. Zasedenost sob pri nas je povprečno 60-odstotna, medtem ko je zasedenost ležišč manjša od 50 odstotkov. »To nam tudi pove, koliko je pravzaprav rezerve v poslovanju, saj so razen Ljubljane dobro zasedeni le poletni meseci.«



Z zasedenostjo se pričakovano ne pritožujejo v slovenskih naravnih termah in zdraviliščih. Več kot 10.000 hotelskih postelj je povprečno zasedenih 64-odstotno. »Približno do 70-odstotkov na letni ravni je v hotelirstvu optimalna zasedenost, ko lahko zagotavljaš skrb za vsakega gosta,« je povedal direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer.



Pravi, da si v skupnosti ne prizadevajo za nove rekorde, ampak za dodano vrednost na gosta, česar pa ne morejo iztržiti brez naložb v novo ponudbo, komplekse in obnovo obstoječih nastanitev: »Številke bodo pri nas zelo podobne lanskim, toda uprave družb napovedujejo od tri do pet odstotkov boljši finančni izkupiček. Ko gostu ponudiš več, mu lahko tudi več zaračunaš. To je naš ključni cilj.«

Sezona ni (več) ena

Za spoznanje manjša je zasedenost blejskih hotelov, medtem ko le penzioni in kampa še zagotavljata zasedenost pod polovico razpoložljivega. »Julija in avgusta so podatki seveda popolnoma drugačni, pri kampu in zasebnih sobah morate upoštevati sezonskost. Po drugi strani pa na Bledu ni več mogoče govoriti o eni sami sezoni, saj je prvi mesec, ko beležimo okoli 100.000 nočitev že maj, zadnji pa oktober,« pravi Romana Purkart iz Turizma Bled, kjer pa za zdaj od države še zaman pričakujejo razbremenilno cesto za rešitev prometnih zagat na obremenjeni relaciji Bled–Bohinj.

Na Obali je letna zasedenost nastanitev približno 44-odstotna (poletna 70-odstotna), a so med vsemi najuspešnejši hoteli, ki ustvarijo tudi dve tretjini vseh prenočitev.



Kar 11.000 posoških turističnih postelj v nastanitvah in kampih je na letni ravni zasedenih zgolj 21-odstotno, a samo desetina sobodajalcev oddaja vse leto. »Če upoštevamo uradno obdobje oddajanja nastanitev, smo že blizu zelo spodobnih 50 odstotkov,« pojasnjuje Humar. Približno 40 odstotkov prenočitev v dolini opravijo kampi, 35 apartmaji, 15 hoteli in penzioni, desetino hostli in planinske koče.

Pri sodobnih trendih v smislu tako imenovanega turizma 365, kar pomeni, da so hotelske in druge nastanitvene kapacitete le del tematskih produktov, ki niso zanimivi le med sezono, na priložnosti opozori Šuligoj: »Slovenija ima veliko kotičkov, tudi zapuščena in demografsko ogrožena območja z izjemnimi možnostmi za razvoj trajnostnih vrst turizma za ljudi iz urbanih okolij.«