Dobili bi nekaj evrov, izgubili pa socialno usmerjeno družbo

Ali bo Vzajemna zdravstvena zavarovalnica 1. januarja preoblikovana v delniško družbo ali ne, bodo poslanci razpravljali jutri v drugem branju predloga zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne.

Zakon nima ugodne popotnice. Strokovnjaki za zavarovalniško pravo opozarjajo, da je vsebinsko nesmiseln: v Evropi je 800 vzajemnih družb, ki so za prebivalce ugodnejše kot delniške družbe, Slovenija pa ukinja svojo edino vzajemno družbo. Z zakonom ni zadovoljna niti zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je napisala svoje kritične pripombe na kar 16 straneh.

Prvega januarja 2024 bodo ukinjena doplačila v zdravstvu in s tem dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vendar to ni povezano s preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo. Vzajemna lahko obstaja naprej, organizirana v obliki vzajemne družbe. Predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne je vlada sprejela julija. Državni zbor ga je v prvem branju obravnaval septembra in ga večinsko podprl, čeprav niso bili z njim povsem zadovoljni ne na levi, ne na desni, ne na sredini. Kaj prinaša preoblikovanje in kaj bo z Vzajemno, če preoblikovanja ne bo?

Katere so prednosti vzajemne družbe in katere delniške družbe?

Vzajemne družbe štejejo med socialno ugodnejše vrste zavarovanj in predstavljajo sodoben trend v svetu. Zavarovanci vzajemnih družb so hkrati člani teh družb in imajo možnost soupravljanja zavarovalnic. Tako organizirana družba ne izplačuje dobičkov, ampak dobiček vrne zavarovancem kot znižano premijo ali vračilo premije, denar nalaga tudi v svoje rezerve, kar jo krepi, in v razvoj, s čimer lahko za zavarovance zagotavlja boljšo in cenejšo storitev.

Delovanje delniških družb je podrejeno pričakovanju kapitala in ustvarjanju dobička, ki si ga praviloma med seboj razdelijo lastniki.

Koliko denarja bo dobil posamezni zavarovanec in kdaj, če bo sledilo preoblikovanje v delniško družbo?

To še ni znano. Predlog zakona predvideva, da bo premoženje Vzajemne razdeljeno med ZZZS, ki je ustanovitelj Vzajemne, in približno 800.000 zavarovancev – članov ne glede na vrsto zavarovanja, ki ga imajo v Vzajemni. Premoženje še ni ocenjeno. Kolikšno je, bo znano 31. decembra 2023. Za vsakega zavarovanca se bo izračunal količnik glede na to, koliko premij je vplačaI. Na podlagi količnika se bo za vsakogar posebej izračunal delež, ki mu pripada. Denar in delnice bodo predvidoma razdeljene v drugi polovici leta 2024.

Ali bo prejel vsak zavarovanec – član Vzajemne 130 evrov, kot s(m)o pisali mediji?

Ne, mediji s(m)o napačno povzeli predlog zakona. V predlogu zakona je omenjenih 130 evrov, v dopolnilih k zakonu pa 120 evrov, vendar to ni znesek, ki bi ga vsi dobili, ampak je to zakonska meja za izplačilo deleža v denarju oziroma v delnicah. Do 120 oziroma 130 evrov bo zavarovanec lahko dobil denar, lahko pa bo zahteval delnice. Nad 120 oziroma 130 evrov bo prejel izključno delnice. Po tem se bo moral priglasiti na borzo, odpreti trgovalni račun in trgovati z delnicami, kar mu bo povzročilo stroške. Delničarji, torej solastniki, bodo tisti, ki bodo ohranili delnice. Predvideno je, da bo lastninjenje potekalo podobno kot pri slovenskih podjetjih v preteklosti na podlagi certifikatov.

Kaj se bo zgodilo z Vzajemno po 1. januarju, če se bo preoblikovala, in kaj, če se ne bo?

Če bo sprejet predlog zakona, bo Vzajemna 1. januarja postala delniška družba. Zdaj še ne bo imela delničarjev, ne bo imela skupščine delničarjev in tako ne bo organa, ki bi sploh lahko odločal o nadaljnjih potezah, kar je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, opozarjajo pravniki državnega zbora. Nastalo bo pravno nevzdržno stanje.

Če predlog zakona ne bo sprejet, bo Vzajemna delovala naprej kot zdaj. Z dopolnilnim zavarovanjem bo sicer izgubila 93 odstotkov svojega posla, a ji bo ostalo približno 300.000 zavarovancev z drugimi zdravstvenimi zavarovanji, ki ji prinašajo 28 milijonov evrov prihodka na leto in jo s tem uvrščajo na prvo mesto med zavarovalnicami, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi zavarovanji pri nas.

Kaj želijo zavarovanci Vzajemne?

Skupščina Vzajemne, v kateri so izvoljeni predstavniki zavarovancev, je letos skoraj soglasno (z enim glasom proti) sprejela sklep, da ne želi preoblikovanja v delniško družbo. Skupščina zdaj predstavlja 700.000 članov. Po novem letu, ko ne bo več polic dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo skupščina predstavljala okoli 300.000 članov, ki imajo sklenjene druge zdravstvene zavarovalne police.

Kaj bo storila uprava Vzajemne, če bo državni zbor sprejel predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne?

Uprava je že napovedala, da bo spoštovala voljo skupščine in se borila za ohranitev vzajemne oblike organiziranosti Vzajemne. Na sodišče bo vložila zahtevo za zadržanje izvajanja zakona in predlog za presojo ustavnosti zakona. Tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora meni, da je predlog zakona lahko v neskladju s 33. in 74. členom ustave.