Voditelji držav Evropske unije so po večdnevnih pogajanjih potrdili dogovor o 750-milijonskem skladu za okrevanje po pandemiji in prihodnji sedemletni finančni perspektivi, vredni 1074 milijard evrov. Na zahtevo varčne četverice (Nizozemske, Avstrije, Danske in Švedske) se je obseg nepovratnih sredstev za obnovo Unije zmanjšal s 500 na 390 milijard evrov, delež za posojila pa se je zvišal z 250 na 360 milijard evrov.

Slovenski premier Janez Janša je pogajanja o finančnih sredstvih označil za uspešna. Da je dogovor »dober kompromis«, je na twitterju menila evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc, gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je čivknil, da je dogovorjeno »pomemben mejnik za prihodnost te povezave«. Dodal je, da »novi finančni okvir daje oprijemljivo upanje za načrte, ki jih imamo na področju gospodarstva, znanja in inovacij, ki so temelji našega razvoja«.





Predsednica Desusa in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je izpostavila predvsem »bistveno izboljšanje« na področju sredstev za razvoj podeželja. V okviru skupne kmetijske politike naj bi Slovenija v naslednjem finančnem obdobju prejela 1,6 milijarde evrov, je zapisala na facebooku. Minister za delo Janez Cigler Kralj je na twitterju zapisal, da dogovor odraža kompromis, dober za nadaljnje delo tudi na njihovem ministrstvu. »To za nas pomeni, da smo korak bliže vsem prepotrebnim investicijam, zlasti odpravi 15-letnih zaostankov pri gradnji domov za starejše občane. Pripravljamo še bolj odziven trg dela in varujemo socialni dialog,« je dodal.

Evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi) je bila zadovoljna, da je evropskemu svetu »kljub pritiskom Poljske in Madžarske« uspelo v dogovor zapisati tudi točko o vladavini prava kot temeljni vrednoti EU.

Franc Bogovič (EPP/SLS) je v odzivu na twitterju čestital pogajalcem za povečanje kohezijskih sredstev in da bo evropska sredstva dobila tudi Zahodna Slovenijo. »Zdaj smo pa na vrsti mi, da smo operativni in da ta denar tudi uspešno počrpamo,« je tvitnil.

V opoziciji kritični

Voditeljica stranke SD in evropska poslanka Tanja Fajon je bila glede prihodnosti financiranja znanosti bolj skeptična od ministra Počivalška. V prihodnje bo EU namenila manj denarja za podnebje, raziskave in znanje, je opozorila na twitterju. »Nekateri elementi dogovora, predvsem znižanje sredstev za znanost, raziskave in inovacije, za pravični podnebni prehod in za zdravstvo, ne zagotavljajo tistega razvojnega premika k zeleni, pravični in inovativni Evropi, na katerega smo upali,« so sporočili s stranke SD in dodali, da se je z dogovorom model varčevanja zamenjal z modelom vlaganj. »To je ključno za krepitev javnih storitev in javne infrastrukture, od zdravstva, skrbi za starejše, izobraževanja, digitalizacije in raziskav in razvoja.«



Še bolj kritični so v Levici. Razdelitev sredstev se jim sama po sebi zdi spodbudna, saj bo državam olajšala okrevanje po pandemiji, vendar je bilo to vprašanje le »ena od dveh front«. Kot je za STA dejal Luka Mesec, so bolj skrb vzbujajoče razprave o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki sta jim na vrhu EU nasprotovali Madžarska in Poljska ob podpori Slovenije.

Podobno je tudi stališče stranke LMŠ, kjer so za STA ocenili, da izkupiček pogajanj ni »zgodba o uspehu, kot želi to prikazati predsednik vlade Janša, saj Slovenije ni med velikimi zmagovalkami poganjanj«. Poudarili so še, da dogovor in izkupiček Slovenije »žal ostajata v senci nepremišljenih izjav Janše glede povezave med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem evropskih sredstev«.