Dober dan se začne z dobrim zajtrkom

Na dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo tretji petek v novembru, bo kruh z maslom, medom, mleko in jabolko – vse iz slovenske pridelave – zajtrkovalo preko 250.000 otrok v vrtcih in šolah. Hkrati se bodo seznanjali o pomenu zdravih tal, ki so med drugim pogoj za pridelavo zdrave in kakovostne hrane. V Sloveniji jih je vse manj.

Zvoni rdeči alarm za zaščito tal, je na tiskovni konferenci pred dnevom slovenske hrane v prisotnosti predstavnikov petih ministrstev opozorila Helena Grčman, predstojnica katedre za pedologijo in varstvo okolja na ljubljanski biotehniški fakulteti.

»Tla so od prazgodovine do danes podpirala človeka in narekovala rabo prostora. Vse naše delovanje je vplivalo nanje, postala so ogrožena, tudi v Sloveniji, kjer smo zaradi omejenih naravnih danosti in nepremišljenih posegov v prostor na repu evropskih držav po obsegu obdelovanih kmetijskih zemljišč na prebivalca,« je poudarila Grčmanova, a hkrati izrazila upanje, da je srečanje predstavnikov ministrstev, strokovnjakov in več drugih organizacij začetek novega obdobja za varovanje tal v Sloveniji, »ko zaščita tal ne bo več mrtva črka na papirju, ampak temeljni kriterij pri posegih v prostor«.

Minister za okolje in prostor Jure Leben, ki mu je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ob letošnjem dnevu slovenske hrane zaradi osrednje tematike tal predala organizacijo dogodka, je dejal, da je naloga okoljskega ministrstva zagotoviti, da so naravni viri varovani in da s človeškimi aktivnosti ne vplivamo negativno nanje. »Slovenija ima kakovostna tla in vsi skupaj moramo narediti vse, da to obvarujemo.« Ministrstvo je nedavno objavilo gradiva za sanacijo zemljin v Celju, aktivno bo nadaljevalo sanacijo v Mežici in se lotilo onesnaženja v Idriji. Obljubil je tudi boljše varovanje kmetijskih zemljišč.
 

Partnerjev vsako leto več

Letošnji dan slovenske hrane, v okviru katerega poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, je že osmi po vrsti. Razvil se je iz medenega zajtrka, ki ga je pred 12 leti začela Čebelarska zveza Slovenije, vlada pa ga je razglasila leta 2012 z namenom spodbuditi redno zajtrkovanje med najmlajšimi in dvigniti zavest o pomenu uživanja lokalno pridelane hrane. Sredstva za obrok približno četrt milijona otrok na ta dan – cena enega je 0,52 evra – zagotavlja kmetijsko ministrstvo, ki namenja tudi 1,318 milijona evrov za shemo šolskega sadja in mleka. V šolskem letu 2017-2018 je bilo vanjo vključenih 444 šol.

»Tradicionalni slovenski zajtrk je usmerjen v otroke, saj želimo zavedanje o pomenu lokalne hrane povečevati najprej pri mlajših generacijah in ga nato ponesti naprej med širšo javnost. Lokalna hrana je pomembna z vidika varnosti, kakovosti, ohranjanja delovnih mest na podeželju, varovanja podeželskega okolja in podnebja; s kratkimi preskrbnimi verigami namreč prispevamo k zmanjševanju izpustov,« je povedala kmetijska ministrica Pivčeva. Projekt ima vsako leto več partnerjev in je po njenem mnenju zgleden primer projekta, ki povezuje veliko število ministrstev in druge partnerje. Letos se mu je priključila Turistično-gostinska zbornica, »saj je želja, da se tudi gostinstvo bolje zaveda pomena vključevanja slovenske hrane na jedilnike«.
 

Malica za skoraj vse šolarje

Dnevno šole in vrtci pripravijo preko 680.000 obrokov. Malico prejema preko 180.000 šolarjev (skoraj 98 odstotkov vseh), šolsko kosilo okoli 149.000 (79 odstotkov vseh). Pri slednjem se je po besedah Irene Simčič z Zavoda RS za šolstvo zgodil velik preboj, saj je še pred desetimi leti v šolah kosila približno tretjina otrok. Živila, pridelana v Sloveniji, predstavljajo 40-odstotni delež obrokov v vrtcih in šolah, od tega je približno šest odstotkov ekoloških.

Na organizirano šolsko in vrtčevsko prehrano v Sloveniji smo lahko ponosni, meni tudi državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk. »Slovenija je edina v Evropi, ki imamo sistemsko urejeno prehranjevanje v vrtcih in zlasti osnovnih šolah, ki zagotavlja več obrokov, topel obrok in teži k uravnoteženem, zdravem in raznovrstnem prehranjevanju.« Poleg dneva slovenske hrane šole in vrtci skozi vse leto ozaveščajo o zdravih prehranjevalnih navadah in zdravemu ravnanju z okoljem preko obveznih in izbirnih predmetov ter naravoslovnih dni.
 

Polovica mladostnikov zajtrk še vedno izpušča

Uživanje lokalno pridelane hrane je pomembno tudi iz zdravstvenega vidika. »Živila, ki so pomembna za zdravo delovanje in razvoj organizma, poleg energijske vrednosti vsebujejo tudi hranilno vrednost – vitamine in minerale, ki so izjemno pomembni. Ob dolgem potovanju jih hrana izgublja, samo hrana, ki v kratkem času pride iz zemlje na krožnik uporabnika, je dovolj hranljiva. Prst pa je pri tem še posebej pomembna, saj lahko le iz zdrave prste zraste polnovredna hrana,« je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko. Zajtrk je dobra naložba v zdravje, a ga še vedno skoraj polovica otrok in mladostnikov v Sloveniji med tednom izpušča. Naloga primarne družine, tako Vračkova, je gojiti kulturo zajtrkovanja vse od otrokovega rojstva.

Ljudje naj bodo ozaveščeni potrošniki, kupujejo naj svežo lokalno pridelano hrano, zlasti osnovna živila, in jih sami pripravijo v polnovredne obroke. Berejo naj deklaracije in se izogibajo živilom, v katerih so snovi, ki jih ne poznajo. Otroci pa naj se izogibajo živilom z veliko dodanega sladkorja. Zaradi sladkorja se povečuje število debelih v razvitem in manj razvitem svetu. Največja nevarnost je skriti sladkor v živilih, in v Sloveniji ga vsebuje vse več živil.