Več kot 1,2 milijona primerov nujne medicinske pomoči na leto je opravljene na območju Slovenije, kažejo podatki za leto 2022. Da bi bila pomoč hitrejša in po vsej državi bolj enakomerno dostopna, se je ministrstvo za zdravje na podlagi analiz stroke odločilo za njeno reorganizacijo.

Že aprila letos uvaja kot novost vozilo urgentnega zdravnika z dodatnim diplomiranim zdravstvenikom, do leta 2027 pa bo na novo vzpostavljenih 15 satelitskih urgentnih centrov. V Kamniku je bil zaradi tega danes protest.

Nujno medicinsko pomoč (NMP) zdaj lahko poiščemo v 12 urgentnih centrih ter pri dežurnem zdravniku v 56 zdravstvenih domovih in njihovih prehospitalnih enotah. Za vse te točke potrebujemo 466 zaposlenih zdravnikov, a jih ni dovolj, zato je za potrebe NMP zaposlenih zgolj okoli sto zdravnikov, vsi drugi pa morajo dežurati po svojem rednem delu v obliki nadurnega dela. Vendar NMP po besedah Denisa Kordeža, državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, kljub temu ni optimalna.

Cilj sta dve minuti

Po strokovnih standardih naj bi reševalno vozilo odšlo na teren v največ dveh minutah po aktivaciji, dejansko pa potrebuje v povprečju šest minut. Daljši odzivni časi nastajajo, ker rešilno vozilo čaka zdravnika, ki dela v dežurni ambulanti in mora končati obravnavo drugega pacienta, šele nato lahko odide na teren. Zdravnika v kar 70 do 80 odstotkih intervencij na terenu ne potrebujejo, pacienta bi do prihoda v bolnišnico lahko oskrbel tudi diplomirani zdravstveni tehnik sam, je povedal Kordež. Zato so se odločili delo dežurnega zdravnika spremeniti.

INFOGRAFIKA: Delo

Po novem bo po aktivaciji ekipe NMP odšlo na teren rešilno vozilo, v katerem bosta reševalec voznik in diplomirani zdravstvenik, brez zdravnika. Tako bo rešilec lahko odpeljal na intervencijo takoj. Če bo treba, se bo zdravnik peljal na kraj dogodka posebej, in sicer skupaj z diplomiranim zdravstvenikom kot dodatnim kadrom dežurne službe.

Po oskrbi pacienta se bosta s svojim vozilom lahko hitreje vrnila v ambulanto. Ali zdravnika na terenu potrebujejo, bo presodil bodisi dispečer na številki 112 bodisi reševalna ekipa, ki bo prispela na kraj dogodka z rešilcem. Za to novost je ministrstvo za zdravje v tem letu namenilo dodatne tri milijone evrov.

Satelitski centri do leta 2027

Druga novost so satelitski urgentni centri, ki jih je šele treba zgraditi in opremiti. Po načrtih ministrstva naj bi se to zgodilo do leta 2027, do takrat pa naj bi zagotovili zanje tudi zdravniški kader; diplomiranih zdravstvenikov je po besedah Kordeža že zdaj v sistemu dovolj. Merila za ustanovitev satelitskega urgentnega centra so oddaljenost več kot 40 kilometrov ali več kot 40 minut vožnje z avtomobilom do urgentnega centra ter oskrbovanje več kot 45.000 prebivalcev z NMP. Satelitski urgentni centri bodo opremljeni z rentgenskim aparatom, laboratorijem, imeli bodo možnost opazovanja pacienta in bodo delovali kot triaža za napotitev pacienta v urgentni center.

S tem naj bi te razbremenili. Denis Kordež je pojasnil, da Kamnik, kjer so bili danes protesti, češ da bodo po novem ostali brez nujne medicinske pomoči, po teh merilih ni upravičen do satelitskega urgentnega centra, sicer pa se mu nič ne jemlje: v zdravstvenem domu bosta še naprej na voljo dve reševalni vozili, ekipa dežurnega zdravnika pa bo razširjena z diplomiranim zdravstvenikom, s katerim bosta po prej opisanem postopku kot vozilo urgentnega zdravnika nudila NMP na terenu.

Drugi korak reorganizacije NMP zadeva sedanjih 56 dežurnih mest zdravstvenih domov, kar je ob urgentnih centrih in satelitskih urgentnih centrih preveč. Ponekod je dežurno zdravniško mesto zdravstvenega doma manj kot sto metrov oddaljeno od urgentnega centra v bolnišnici, drugod so, na primer, na 15 kilometrih štiri dežurna mesta.

Kordež je dejal, da se z vsakim zdravstvenim domom posebej dogovarjajo o optimalnih rešitvah. Omenil je, da bo v prihodnje približno 30 dežurnih mest. Časovnice ni, kar utegne pomeniti, da se bo ta vlada neprijetnemu in težkemu ukrepu zmanjševanja števila dežurnih mest izognila.