»Delamo vedno več, zaslužimo relativno vedno manj«

V zvezi Mladi zdravniki Slovenije, ki povezuje okoli 1700 mladih zdravnikov, so se znova oglasili glede odzivov na spremembe zdravniških plač. Kot so zapisali že v uvodnih stavkih dopisa, se »ne morejo načuditi« izjavam, da so zdravniške plače »problematične«, »rušijo javni sistem«, ker se »neprestano povečujejo«.

Sami vztrajajo pri teh navedbah: osnovna plača zdravnika specialista za redno delo po 11 do 14 letih izobraževanja in izpopolnjevanja znaša 1.572,49 evrov, osnovna plača zdravnika specialista, ki opravlja delo v posebnih pogojih dela (PPD) najvišje, prve stopnje, pa znaša 1.881,80 evrov neto oziroma 10,81 evrov na uro neto.

Zdravnikom višje plače, pri drugih na mizi stavka

Osnovni plači zdravnika specializanta in zdravnika specialista se leta 2017 nista spremenili

Znova spominjajo, da je bil sistem plač v javnem sektorju sprejet v letu 2008 in zajema okvirno 170.000 zaposlenih. Sprememb plač v tem sistemu ni bilo skoraj 10 let, deloma na račun vmesne finančne krize.

»Leta 2017 smo zdravniki in zobozdravniki pod vodstvom sindikata Fides kot prvi dosegli t. i. popravek plač. A moramo v isti sapi dodati, da se osnovni plači zdravnika specializanta in zdravnika specialista nista spremenili. Šlo je namreč za poenotenje izhodišč za vse specializante in specialiste, ne glede na trajanje specializacije. Od leta 2017 imajo vsi specializanti osnovni, 38. plačni razred, kar znaša 1.230,08 evrov neto oziroma 7,06 evrov na uro neto. Enaka korekcija je bila narejena tudi za specialiste, kjer so se odpravila nesorazmerja glede na čas trajanja specializacije. Tako od leta 2017 vsi mladi specialisti začnejo v 45. plačnem razredu, kar znaša (kot je že bilo omenjeno zgoraj) 1572,49 evra neto oz. 9,03 evra na uro neto. Obe delovni mesti sta že bili opredeljeni v osnovnem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju leta 2008 in se nista spremenili.«

FOTO: Leon Vidic/Delo

Dodajajo, da je Ministrstvo za zdravje v isti spremembi opredelilo dve novi specializantski delovni mesti, saj so prepoznali, da specializanti med izpopolnjevanjem pridobivajo znanja, postajajo vse bolj strokovno samostojni in prevzemajo več odgovornosti. Po njihovem torej ni šlo za splošni dvig plač, temveč za karierno napredovanje in zasedbo novega delovnega mesta.

»Po enakem vzorcu je bilo ustvarjeno novo specialistično delovno mesto – delovno mesto višjega zdravnika specialista in sicer po zgledu primerljivih sistemov v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu. Omenjeno delovno mesto ima tako časovno kot vsebinsko opredelitev, ki jo mora zdravnik specialist doseči, da lahko delovno mesto zasede. Neuresničena zaveza vlade iz stavkovnega sporazuma iz leta 2017 je ostala opredelitev starejšega zdravnika specialista.«

FOTO: Leon Vidic/Delo

Ob naslednjih dvigih plač zdravniki in zobozdravniki izvzeti

Spominajo tudi, da je prišlo po letu 2017 do dvigov plač posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju, iz katerih so bili zdravniki in zobozdravniki izvzeti. »Celo pri zadnji spremembi novembra 2021, ki je zajela 35.000 zaposlenih na področju zdravstva in socialnega varstva ter dvignila njihove plače za 4 do 24 odstotkov, z najvišjimi spremembami pri vodstvenih funkcijah in zasluženo tudi delovnih mestih v intenzivnih negah, porodnih blokih in operacijskih dvoranah«.

Prepričani so, da so osnovne plače zdravnikov v Sloveniji ob upoštevanju razmerja glede na BDP okvirno 25–30 odstotkov nižje kot v Nemčiji ali v Združenem kraljestvu. »Razmerje osnovne plače zdravnikov proti povprečni plači v Republiki Sloveniji se vsakoletno znižuje: medtem, ko je bilo razmerje leta 2000 2,8: 1, se je v letu 2021 znižalo na 1,4: 1. Delamo vedno več, zaslužimo relativno vedno manj.«

FOTO: Leon Vidic/Delo

Ponavljajo tudi, da je splošna zahteva zdravnikov v Sloveniji njihv izstop iz enotnega plačnega sistema. »Politične volje s strani Ministrstva za zdravje za to spremembo ni bilo, saj so se z zdravniškim sindikatom FIDES pogovarjali s figo v žepu in hkrati vodili vzporedna pogajanja z ostalimi sindikati v zdravstvu. Tem so celo morali obljubiti, da pogovori z zdravniki istočasno ne potekajo. Trenuten predlog sporazuma s sindikatom Fides je predlog Vlade in ne predlog zdravnikov. Je korekcija nesorazmerij in neuresničenih stavkovnih zahtev zapisanih v sporazumu s Fides iz leta 2017.«

Predlog je nujna in minimalna korekcija, ki bo umirila jezo in razočaranje med zdravništvom, so še zapisali.