Dejan Verčič: Brez twitterja bi bil Janša morda še premier

Po najnovejši anketi Mediane za Delo se nadaljuje padanje podpore vladi. Skrb vzbujajoče je strmoglavil na lestvici politikov Robert Golob, ki se je znašel na predzadnjem mestu lestvice, na kateri vsak mesec merimo 20 politikov. Naša podatkovna baza razkriva, da še nikoli v zgodovini merjenj noben politik ni doživel takšnega mesečnega padca.

Še kritizirani Borut Pahor v vlogi predsednika 9. slovenske vlade leta 2011 ni dosegel takšnega »izjemnega rezultata«, saj je padel s petega na enajsto mesto in nato mesec kasneje na osemnajsto.

Tudi število nezadostnih ocen, ki jih je prejel tokrat Robert Golob, je unikum v meritvah, saj je višje od nezadostnih ocen, ki so jih vprašani namenili Janezu Janši.

Podpora je močno padla tudi Gibanju Svoboda. Anketa bo zato gotovo trenutek streznitve in hladen tuš za največjo koalicijsko stranko, ki za vodilno opozicijsko SDS močno zaostaja. Razlika med njima znaša toliko, kot imata skupaj izmerjeno podporo tokrat NSi in Levica skupaj.

»Večina te nesreče, ki se je zgrnila na premiera v obliki strmoglavljenja javnomnenjskih rejtingov, izvira iz njega samega, saj ne deluje prav priljudno.«

»Vsa velika pričakovanja so se razblinila, ne verjamem, da je kje še kdo, ki verjame, da je ta vlada sposobna še kaj resnega narediti v korist države. Na levici vlada panika, ker jo to, kar se dogaja, lahko pokoplje,« komentira rezultate ankete Dejan Verčič, tokratni gost podkasta Moč Politike, sicer pa profesor na FDV in komunikator, ki je svetoval številnim politikom, tudi Janezu Drnovšku. Z zanimivim sogovornikom smo pokomentirali tudi dogajanje tega tedna.

Na levici jih je strah nadaljnjega padanja Goloba

Verčič je poudaril, da si Drnovšek in Golob absolutno nista podobna v razumevanju političnega prostora, saj je Drnovšek poskušal presegati delitve. »Zavračanje vsega, kar ni levo, je strašanska napaka. Slovenijo bo mogoče kam premakniti, ko bo znova vzpostavljeno neko sodelovanje, takšno sodelovanje, za katerega se je prizadeval tudi Drnovšek.«

Veliki poskus leve vlade, kar Golobova vlada je, se je po njegovi oceni povsem sfižil. »Težava je, da niso sposobni sodelovanja, težava naturščikov v politiki, kot je Gibanje Svoboda, pa je, da ne ločijo med predvolilnim in povolilnim govorom.«

Kritičen je tudi do poslancev Gibanja Svoboda, mnogi od njih so z izvolitvijo v poslansko klop doživeli vrhunec svojega profesionalnega življenja in prejemajo plačo, ki je drugje ne bi videli. »Imajo tudi sezname ljudi, s katerimi se ne smejo družiti in niti po telefonu govoriti.«

»Javnomnenjski trendi kažejo navzdol in očitno je, da nihče nima niti približne ideje, kako bi bilo to mogoče ustaviti. Če plešeš na Titaniku v podpalubju in torej nisi za krmilom, boš s Titanikom pod vodo odšel tudi ti – SD in Levici je to povsem jasno. Zdaj stranki grabi drugačna vrsta strahu, kot ju je prej, ko so se bali velikega brata, ki ima v državnem zboru 41 glasov. SD in Levici je povsem jasno, da ju večji brat vleče pod vodo.«

Po Verčičevem mnenju ni nemogoče, da bodo predčasne volitve. Golobovi salti, kot je bil ta z napovedjo drastičnega zmanjšanja števila ministrstev, nato pa je ploščo obrnil, je Golobov osebnostni problem, in ne politični problem. In prav ta osebnostna lastnost bo določila dolžino njegove politične kariere.

Operativnost Roberta Goloba Verčič primerja z operativnostjo aktualnega 80-letnega ameriškega predsednika.

Verčič je prepričan, da bo Slovenija morala nekako najti pot iz politične razdeljenosti, potrebuje politike, ki so sposobni delovati pomirjujoče – brez široke vlade Slovenija ne bo sposobna izpeljati resnih reform, saj je zanje potreben širok politični konsenz.

Verčič ocenjuje, da bo Levica težko še enkrat prestopila parlamentarni prag. SD pa, da bi se morala na novo izumiti. Ali je Gibanje Svoboda sposobno preživeti, pa je po njegovem v tem trenutku nejasno, a iz trenda javnomnenjske podpore, ki pada, je jasno, da ljudje, ki so volili za Gibanje Svoboda, odhajajo. Veča se namreč delež neopredeljenih in tistih, ki pravijo, da sploh ne bi šli na volitve, druge stranke pa bistveno ne pridobivajo ali celo izgubljajo. »Velik del volivcev išče novo sredino. To se dogaja že nekaj časa. Vedno, ko pride na oblast Janez Janša, pošteno razjezi levosredinske volivce in ti nato vedno znova volijo nov obraz in so znova in znova razočarani.«

Gost tokratnega podkasta Moč politike tudi ocenjuje, da je napačna ocena, da sta stranki LMŠ in SAB »padli« za Svobodo. »To ni res, velik del ljudi, ki je šel na volitve in volil Goloba, je volil proti Janezu Janši, Marjanu Šarcu in Alenki Bratušek.« 

Če Janez Janša ne bi bil na twitterju, bi bil morda še vedno predsednik vlade, je med drugim v pogovoru še ocenil Dejan Verčič.