Daruj kri in plazmo, deli življenje

Daruj kri, daruj plazmo, deli življenje, deli pogosto je slogan letošnjega 14. junija, svetovnega dne krvodajalcev. Ljudi, ki rešujejo življenja, je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije že več kot 118 milijonov, od teh jih 40 odstotkov živi v državah z visokimi dohodki, ki predstavljajo slabo petino svetovnega prebivalstva. V Sloveniji, kjer ima organizirano krvodajalstvo 70-letno tradicijo, je 110.000 prijavljenih krvodajalcev in ni se še zgodilo, da bolniku ne bi zagotovili potrebnega zdravljenja s krvjo.

Krvodajalstvo v Sloveniji. INFOGRAFIKA: Delo 

Letošnji slogan svetovnega dne krvodajalcev se osredotoča na bolnike, ki potrebujejo vseživljenjsko transfuzijsko zdravljenje, in na vse darovalce bodisi krvi bodisi plazme. Kajti kot pravijo pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je »vsako darovanje krvi ali plazme dragoceno darilo, ki rešuje življenja, ponavljajoče se darovanje pa je ključno za vzpostavitev varne in trajnostne oskrbe s krvjo«.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) letos poudarja zlasti pomen prostovoljnega in neplačanega rednega darovanja krvi in plazme ter spodbuja zdrave ljudi k rednemu darovanju. Medtem ko uspeva Sloveniji pokrivati vse potrebe po krvi, pa je zadostna količina, še zlasti kakovostne in varne krvi, za številne države še vedno izziv. S pomanjkanjem dostopa do varne krvi in ​​krvnih izdelkov se srečujejo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Kot v zvezi z enim glavnih ciljev tokratne svetovne kampanje, spodbujanju ljudi h krvodajalstvu, pravi Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi, imajo medicinske sestre, ki uživajo visoko stopnjo verodostojnosti in zaupanja ljudi, pomembno vlogo pri krepitvi in promociji krvodajalstva: »So pričevalke zdravljenja s krvjo in plazmo praktično vsak dan. S širjenjem zgodb zlasti tistih bolnikov, ki so odvisni od transfuzije ali katerih življenja so bila rešena z darovanjem krvi ali plazme, motivirajo in spodbujajo številne h krvodajalstvu.«

Polovico krvi prinesejo akcije

Za zdaj Slovenija zagotavlja dovolj krvi za svoje potrebe FOTO: Uroš Hočevar

Pri nas za to, da zadostimo potrebam po krvi, na leto potrebujemo 40.000 litrov krvi ali vsak delovni dan od 300 do 350 krvodajalcev, ki skupaj darujejo okoli 150 litrov krvi na dan. Po podatkih Zavoda za transfuzijsko medicino se lahko Slovenija pohvali z več kot 1180 krvodajalskimi akcijami na leto, na katerih zberemo skoraj polovico potrebne krvi.

Prepoved krvodajalstva za istospolno usmerjene moške je diskriminatorna

Največji, kar desetmilijonski porast prostovoljnih, neplačanih darovalcev, je SZO v obdobju 2008–2018 zabeležila v jugovzhodni Aziji. Poleg neplačanih sicer obstajajo tudi plačani krvodajalci in darovalci – svojci tistih, ki potrebujejo kri. Ustrezno in zanesljivo oskrbo z varno krvjo lahko zagotovi stabilna baza rednih, prostovoljnih, neplačanih krvodajalcev, pravijo, saj so »najvarnejša skupina z najmanj krvno prenosljivimi okužbami«.

In medtem ko v revnejših državah dobro polovico transfuzij porabijo za otroke, mlajše od petih let, je v bogatejših državah tri četrtine transfuzij deležna populacija 60+. Pri nas vsako leto v povprečju beležimo deset odstotkov novih krvodajalcev, vsakih pet minut pa nekdo od nas potrebuje kri.