Trajna prepoved darovanja krvi se umika

Slovenija je ena redkih držav, v kateri moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, ne smejo darovati krvi. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je decembra lani trajno prepoved označil za diskriminatorno, saj je možnost okužbe z virusom hiv in drugimi virusi, ki se prenašajo s krvjo, odvisna od spolnega vedenja, ki pa s spolno usmerjenostjo in spolom ni nujno povezano. Trajna prepoved se s 1. julijem umika.

Prepoved krvodajalstva za istospolno usmerjene moške je diskriminatorna

Osnovna naloga transfuzijske medicine je zagotavljanje zadostnih količin varne in kakovostne krvi za bolnike. Zdravstveni stroki to uspeva s skrbnim izborom varnih in odgovornih krvodajalcev kot tudi s postopki presejalnega testiranja, predelave in shranjevanja krvi. S 1. julijem letos bodo v Sloveniji uvedli spremembe na področju meril za izbor krvodajalca na podlagi sprejetih sklepov razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za transfuzijsko medicino in RSK za infektologijo.

»Spremembe temeljijo na že sprejetih in uveljavljenih praksah v svetu in njihovi oceni tveganj za zagotavljanje varne krvi po uvedbi teh sprememb pri izboru krvodajalcev. Nova merila izbora krvodajalca zajemajo individualno obravnavo tveganega spolnega vedenja za prenos bolezni ne glede na spol ali spolno usmerjenost. Posledično se ukinja trajni odklon zaradi spolne usmerjenosti in spolnega vedenja,« je pojasnila specialistka za transfuzijsko medicino Valentina Filipović Samec.

Za pokritje dnevnih potreb bolnikov in zdravstva po krvi pri nas vsak delovni dan potrebujemo v povprečju okoli 350 krvodajalcev. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Ocena na podlagi dodatnih vprašanj

Poleg Hrvaške in Madžarske je Slovenija kot ena redkih držav moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, še povsem onemogočala darovanje krvi. Septembra lani je darovanje omenjeni skupini olajšala Nizozemska, letos sta popolno restrikcijo med drugimi omilili Francija in Grčija.

Dodatna vprašanja v medicinskem vprašalniku bodo poslej podlaga za oceno tveganja za prenos bolezni s krvjo zaradi spolnega vedenja. Glede na tveganje za okužbo prenosljivih bolezni s krvjo bo po vzoru evropskih držav določena časovna preložitev za darovanje krvi (odklon), s katero preprečijo prenos bolezni.

Časovni odklon so člani strokovnih konzilijev zastavili pri štirih mesecih in temelji »na različnih oblikah spolnega vedenja in s tem povezanih tveganjih za prenos bolezni, na primer menjave spolnih partnerjev, novega spolnega partnerja in analnega spolnega odnosa. 12-mesečni odklon pa velja pri uporabi rekreativnih drog (chemsex) ob spolnih odnosih ali če je krvodajalec preventivno uporabljal zdravila za preprečevanje okužbe s HIV (pred izpostavitvijo in po njej – PrEP in PEP),« je dodala Valentina Filipović Samec.

Zberemo približno 93.000 enot krvi, kar zadostuje za potrebe. INFOGRAFIKA: Delo

Izenačitev pravic

Mitja Ćosić iz Legebitre pozdravlja umik popolne restrikcije. Stroka je po njegovih besedah s tem storila pomemben korak k izenačitvi pravic vseh državljanov. Zagovornik načela enakosti je v svoji odločitvi lani zapisal, da »trajna odklonitev darovanja krvi moških, ki so imeli spolne odnose z moškimi, temelji na stališču, objavljenem na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino, in ni določena z zakonom. Navedeno je pomembno z vidika odločitve Sodišča Evropske Unije.

V zadevi je Sodišče EU presojalo skladnost francoske ureditve trajne prepovedi darovanja krvi za moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi, s pravom EU. V sodbi je sodišče med drugim zapisalo, da bi takšna trajna odklonitev lahko pomenila diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti v smislu 21. člena listine evropske unije o temeljnih pravicah. Kakršnokoli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava listina, mora biti predpisano z zakonom.«

Diagnostika je v zadnjih desetletjih tako napredovala, da se lahko tudi z začasnimi odkloni zagotovi varna preskrba s krvjo. Od leta 1985, ko je bilo uvedeno obvezno testiranje krvi na prisotnost hiva, v Sloveniji ni bil zaznan niti en primer prenosa hiva s transfuzijo. Za pokritje dnevnih potreb bolnikov in zdravstva po krvi pri nas vsak delovni dan potrebujemo v povprečju okoli 350 krvodajalcev. Zberemo približno 93.000 enot krvi, kar zadostuje za potrebe. Slovenija namreč sledi načelom in cilju razvitih zdravstvenih sistemov in je samozadostna na področju preskrbe s krvjo.