Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Požar na Krasu spremljala tudi transfuzijska služba

V poletnih mesecih so zaloge krvi občasno manjše. Gasilci na Krasu na srečo niso potrebovali transfuzije krvi.
Na zavodu za transfuzijsko medicino ukrepajo glede na potrebe pacientov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Na zavodu za transfuzijsko medicino ukrepajo glede na potrebe pacientov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
30. 7. 2022 | 07:01
4:58

V poletnih mesecih, ko je veliko ljudi na dopustu, se tudi zaloge krvi nekoliko zmanjšajo. Trenutno na zavodu za transfuzijsko medicino vabijo na odvzem krvodajalce, ki imajo krvno skupino A in 0, tako RhD-pozitivne kot RhD-negativne. Gasilci na Krasu transfuzije krvi niso potrebovali.

K dodatnim potrebam po krvi lahko julija in avgusta prispevajo tudi prometne in druge nesreče, kljub poletnim mesecem tudi operativni programi v bolnišnicah potekajo v nezmanjšanem obsegu, prav tako zdravljenje onkoloških, hematoloških in kroničnih bolnikov, je pojasnila predstojnica oddelka za preskrbo s krvjo zavoda za transfuzijsko medicino Irena Razboršek. Krvodajalske akcije potekajo po zastavljenem programu in so razporejene prek ­celotnega leta.

image_alt
Trajna prepoved darovanja krvi se umika

Hud požar na Krasu je v preteklih dneh skrbno spremljala tudi transfuzijska služba, a so bile poškodbe gasilcev – poleg izčrpanosti in dehidracije – lažje, tako da transfuzije krvi ter dodatni pozivi k darovanju niso bili potrebni. V zadnjih desetih letih po besedah Irene Razboršek v Sloveniji ni bilo situacije, ko bi »zaradi intervencije takoj ob dogodku dodatno zaprosili krvodajalce, da darujejo kri.

Ob verjetnosti velike intervencije, kakršna je bila recimo nazadnje ob požaru in eksploziji v kočevskem Melaminu, in dokler niso bili znani podatki o številu poškodovanih, se je za določen čas v UKC Ljubljana prekinil načrtovani operativni program. Operacijske dvorane so imeli pripravljene za morebitne poškodovance. Tudi zdravstvene ekipe so bile 'preusmerjene' iz rutinskega programa.« Tako transfuzijski službi ne bi bilo treba zagotavljati enot za planirane operativne posege in bi se komponente krvi porabile za poškodovane.

Za transfuzijsko službo sicer ni težava le pomanjkanje krvi, ampak tudi kopičenje zalog. »Komponente krvi so žive celice in vsaka komponenta potrebuje posebne pogoje za optimalno shranjevanje. Rdeče krvničke ali eritrocite lahko za zdravljenje uporabimo do 42 dni po odvzemu, krvne ploščice ali trombocite pa samo od pet do sedem dni. Le svežo zmrznjeno plazmo, ki je tekoči del krvi in je brez celic, lahko uporabimo več mesecev po odvzemu. Zato vseskozi skrbno spremljamo zaloge krvi in ukrepamo glede na potrebe pacientov,« je povedala Irena Razboršek.

Na odvzem zdaj vabijo predvsem krvodajalce, ki imajo krvno skupino A in 0, tako RhD-pozitivne kot RhD-negativne. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Na odvzem zdaj vabijo predvsem krvodajalce, ki imajo krvno skupino A in 0, tako RhD-pozitivne kot RhD-negativne. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Okužbe z opičjimi kozami

Prvega julija so pri nas na podlagi sklepov razširjenega strokovnega kolegija za transfuzijsko medicino in razširjenega strokovnega kolegija za infektologijo uvedli nekaj sprememb na področju meril za izbor krvodajalca. Darovanje ni več kategorično prepovedano moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, ampak nova merila zajemajo individualno obravnavo tveganega spolnega vedenja za prenos bolezni ne glede na spol ali spolno usmerjenost. Ukinja se torej trajni odklon zaradi spolne usmerjenosti in spolnega vedenja. Podlaga za oceno tveganja za prenos bolezni s krvjo zaradi spolnega vedenja so dodatna vprašanja v medicinskem vprašalniku.

V zvezi z opičjimi kozami – doslej so pri nas potrdili 35 primerov – in krvodajalstvom so na zavodu za transfuzijsko medicino pojasnili, da v literaturi ni opisanega primera prenosa virusa opičjih koz s transfuzijo. »V vzorcih krvi bolnikov so dokazali virusno DNK, vendar trajanje viremije ni jasno. Prav tako ni podatkov o viremiji pri asimptomatskih bolnikih in v inkubacijski dobi. Kljub pomanjkanju podatkov ECDC [Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni] ocenjuje, da je verjetno možen prenos virusa opičjih koz s substancami človeškega izvora (kri, organi, celice in tkiva), vendar je tveganje za prejemnike v EU/EEC nizko.«

Osebe, ki bi sumile, da so okužene z virusom opičjih koz oziroma so bile v stiku z okuženim, prosijo, naj ne prihajajo na odvzem krvi in odložijo darovanje za štiri tedne. Posamezniki, ki so po odvzemu krvi zboleli oziroma naknadno ugotovili, da so bili pred darovanjem krvi v stiku z okuženo osebo, naj to čim prej sporočijo transfuzijski ustanovi, v kateri so dali kri.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine