Dan Podjed: Pregloboko smo pogledali v zaslone, a ni še prepozno

Peticijo, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, je podpisalo že okoli 3500 ljudi in številka iz minute v minuto narašča. Med prvimi podpisniki je bila predsednica države Nataša Pirc Musar, kar je po mnenju antropologa dr. Dana Podjeda, enega izmed predlagateljev pobude Odklopi.net, pomembno sporočilo. »Ob njej je še veliko drugih predstavnikov ustanov in ljudi najrazličnejših profilov, da lahko rečemo, da predstavljajo glas ljudstva,« je ugotavljal. Peticija se zavzema predvsem za to, da šolarji telefonov ne bi nosili v učilnice, ampak bi jih pustili v garderobah oziroma omaricah, še bolje bi bilo, če jih sploh ne bi jemali v šolo. Podpise bodo zbirali do 30. marca.

Velik odziv je po njegovem prepričanju tudi pokazatelj, da se temu problemu v preteklosti nismo dovolj posvečali. »Mislim, da so se ljudje tudi pri sebi začeli zavedati problema. Navsezadnje peticija ni mišljena le zato, da preprečimo otrokom in mladim, da gledajo v zaslone, mi smo tisti, ki preživimo več časa pred njimi. Pregloboko smo pogledali v zaslone, zato je čas, da pogledamo drug drugega. Ko govorim o tem, govorim tudi o sebi,« je dejal Podjed in dodal, da je morda še najpomembneje, da se problema začnemo zavedati pri sebi. 

Ministrstvo: Zgolj omejitev problema ne bo rešila

Na peticijo se je odzvalo tudi ministrstvo za vzgojo izobraževanje: »Pretirana in nenadzorovana raba telefonov in drugih digitalnih naprav pri otrocih in mladostnikih je postala šolski in širši družbeni problem. Zato zgolj prepoved uporabe na zakonski ravni tega problema ne bo rešila. Večina slovenskih šol ima prepoved že zapisano v svojih pravilih,« so zapisali in napovedali, da bodo marca začeli strokovno in širšo javno razpravo o predlogu rešitev. 

Med njimi so tudi razpravo o zakonski omejitvi rabe pametnih telefonov in drugih digitalnih naprav v šolskem prostoru, sistematično pridobivanje znanj na področju rabe digitalne tehnologije, tehnične možnosti za izvajanje zakonske omejitve, vzgojni ukrepi v primeru nespoštovanja predpisov in pristojnost staršev za ravnanje otrok v primeru nespoštovanja omejitev rabe, predvsem pa vzpostavljanje varnega, zdravega in spodbudnega učnega okolja.

Dan Podjed je skupaj s skupino Odklopi.net začel peticijo za zakonsko omejitev uporabe pametnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. FOTO: Blaž Samec/Delo

Zakaj ni dovolj, da je prepoved zapisana v šolskih pravilih? »Zato, ker ukrepov oziroma predpisov, ki jih sprejmejo šole, starši preprosto ne upoštevajo več,« je odgovoril Podjed. Navedel je primer iz ene izmed osnovnih šol, kjer so otroku za čas pouka zasegli telefon, zato je njegov oče poklical na šolo in zahteval, da mu ga vrnejo, saj da je to njegova zasebna lastnina, za katero on plačuje naročnino. 

»In kako je oče izvedel, da so otroku vzeli telefon? Poklical ga je s telefona svojega sošolca,« je opisal. »Starši smo pregloboko posegli v šolski red. Zelo žal mi je, da potrebujemo sistemske rešitve v zvezi s tem.«

Kot pravi, ga zlasti v zadnjem času pogosto kličejo starši in delijo različne prigode, kot so uporaba pametnih telefonov na straniščih, kjer nastajajo boleči posnetki, ki lahko posameznika zaznamujejo za vedno. »Šola postaja resničnostni šov,« je ponovil.

Kako naprej?

Kaj pa pravijo otroci, najstniki? »Sedmi podpisani je moj najstarejši sin, ki ima 18 let. Najmlajši nima pametnega telefona, dogovorjena sva, da ga ne bo imel do 14. leta, zaradi česar je izpostavljen tudi vrstniškemu pritisku, a sem mu preprosto povedal, da ne potrebuje pametnega telefona, ker je sam dovolj pameten. Srednji pa je že upornik, borec prosti sistemu, in nas vse opozarja, kako nas korporacije izkoriščajo pri pridobivanju podatkov, je odgovoril Dan Podjed, ki se sicer zaveda, da je na dobri poti, da postane najhujši sovražnik slovenske mladine, a se pri tem hahlja, tudi zato, ker ve, da ni edini »zlobec«. Predvse, pa zdaj vidi, da se s temi težavami spoprijema večina staršev, učiteljev, ravnateljev.

Pri tem se nadeja, da bodo novi trendsetterji mladi, ki so brez pametnih telefonov, tisti, ki so se sposobni odklopiti. »Potrebujemo odklopljene šole, da se lahko mladi naučijo razmišljati s svojo glavo in da postanejo avtonomni državljani, ne pa da imajo občutek, da jih mora ves čas nekdo spremljati, gledati in nadzorovati.«

Nekatere države so šle še bistveno dlje, v Avstraliji so za mlajše od 16 let prepovedali dostop do družbenih omrežij, na Kitajskem ga časovno omejujejo. Bi bilo pri nas smiselno iti dlje? Vsekakor, je odgovoril Podjed. »Pobuda za omejitev uporabe telefonov v osnovnih šolah je začetek nečesa večjega. A zavedati se moramo, da na drugi strani ni tobačna ali avtomobilska industrija, ki sta nas podobno zasvojili v 20. stoletju, ampak bistveno večji sistem, za katerim je še bistveno več denarja.« 

Odklopi.net ni ludistični projekt, je ponovil, ki želi nazaj, ampak želi naprej, v bolj digitalizirano prihodnost, ampak po pameti, je še dejal.

Včasih telefon vendarle potrebujejo

Seveda se tudi dogaja, da pri posameznih predmetih, na primer likovnem pouku za fotografiranje, telefon potrebujejo. Sogovornik nima nič proti: »Če jih potrebujejo za to, da se učijo o njih, prosim več pouka računalništva in informatike, več pouka o prednostih in pasteh digitalizacije pri različnih predmetih. Naj se učijo o chatgpt, digitalnih zemljevidih, algoritmih ..., a naj uporabljajo naprave, ki jih ima šola oziroma jih dobijo z donacijami, navsezadnje imamo vsi doma cel kup telefonov.«