Čufer se bo ukvarjal s turizmom

Naložbeni sklad ECP Tactical opportunities (ECP) v lasti nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja in turškega poslovneža Ugurja Yildirima je odkupil terjatve bank in na Koroškem postal lastnik Ivarčkega jezera ter podjetja, poimenovanega po njem. Gre za hčerinsko družbo konjiške SG Automotive, ki je v prisilni poravnavi, v kateri je ECP odkupil že veliko njihovih terjatev, s ciljem, da bi postal lastnik tudi te družbe.

Uroš Čufer je potrdil informacije o nakupu propadajoče, a med ljudmi zelo priljubljene turistične destinacije. Njihov cilj ni prodati nepremičnino, ampak, kot pravi Čufer, jo turistično razvijati. Ker za to področje niso specialisti, bodo najprej kratkoročni, nato pa še dolgoročni razvoj turizma na tem območju načrtovali s pomočjo izkušenih turističnih izvajalcev.

»Ivarčko d.o.o. ne bo šlo v stečaj,« je zagotovil Čufer. Podjetje, ki ga je doslej vodil zdaj že nekdanji lastnik Robert Grah, je dobilo novo direktorico. V ECP so na ta položaj imenovali Bibo Koruza. Novi lastniki so nekaj sprememb napovedali že letos. Poskrbeli bodo za boljšo varnost in dostop ter nekaj aktivnosti ob jezeru.



Na občini Ravne, ki je sicer imela predkupno pravico, a lokacije ni bila pripravljena kupiti za vsako ceno (zadnja se je gibala okoli 1,4 milijona evrov), so prihoda novega lastnika veseli. Zadnja leta so morali na lastne stroške z jezera odvažati smeti, negovati travo, z vodne gladine odstranjevati dele dotrajanih pomolov, popravili so tudi most, prek katerega vodi pešpot do jezera, da ne bi bilo nesreč.
 

Problem SG Automotive niso osnovni posli

ECP bo kmalu tudi uradno postal 100-odstotni lastnik Grahovega podjetja SG Automotive v Slovenskih Konjicah, ki je od konca leta 2019 v prisilni poravnavi, ukvarja pa se s proizvodnjo elektronskih sklopov in kabelskih setov za avtomobilsko industrijo. Za nakup terjatev so se odločili – tako Čufer –, ker verjamejo v podjetje. »SG Automotive je bil v osnovni dejavnosti vedno uspešen, tudi v času ­epidemije so imeli dovolj dela. Denar so izgubljali s posli, ki niso bili njihovi osnovni,« je ­povedal Čufer.

Ob jezeru, ki ga je družina Grah kupila leta 2005 za 75.000 evrov, nikoli niso zgradili počitniške vasi, igrišča za golf na Šrotneku in postavili gondol, ki bi vozile turiste na vrh Uršlje gore. Nekaj sezon je delovalo le smučišče blizu jezera, a je ugasnilo, malo rabljeno Doppelmayrjevo sedežnico so prodali in s helikopterjem zvozili na smučišče Peca v Avstriji.
 

Kotuljska slatina v analizo

Boljši časi se obetajo tudi dolgo propadajočemu turističnemu kompleksu Rimski vrelec. Za trimilijonsko naložbo v nov butični hotel in glamping sta se odločila ravenska rojakinja Marjana Kaker in njen partner Branko Dervodel. Marjana Kaker že trideset let živi in dela v zahodni Avstraliji. Podjetnica oskrbuje avstralske rudnike z eksplozivom za podzemne in ­odprte kope.



Podjetje Rimski vrelec, ki ga vodi Peter Čuješ, v teh dneh začenja urejati športnorekreacijski del, v okviru katerega bodo uredili dnevni lokal, otroška in športna igrišča ter fontano s kotuljsko slatino. »Podjetje Rimski vrelec je za prihodnjo uporabo mineralne vode sodelovalo z Geološkim zavodom Slovenije. Ta bo v okviru čezmejnega projekta KaraWAT iz programa Interreg, ki vzpostavlja strategijo trajnostnega upravljanja vodnih virov v Unescovem globalnem geoparku Karavanke, v tem in prihodnjem letu za mineralno vodo v Kotljah izvajalo terenske meritve lastnosti vode, raziskave njene sestave in pregled stanja obstoječih vrtin,« je povedal Peter Čuješ in dodal, da se na Rimskem vrelcu odmikajo od množičnega turizma v smeri trajnostnih praks.

»Naša majhnost in osebni pristop bosta naši glavni prednosti,« je prepričan Čuješ. Začrtan poslovni model in smer turističnega razvoja so pri Rimskem vrelcu zaokrožili s celovito zasnovano tržno znamko in novo vizualno podobo.