Črno-beli panter, evropski tožilci in Janez Janša

Uradno so bile teme na pogovorih premiera Janeza Janše s predsednikom evropskega parlamenta Davidom Sassolijem in vodji parlamentarnih političnih skupin o slovenskem predsedovanju svetu EU strateške: odpornost na krize, prihodnost EU, vladavina prava.

»Veseli smo, da vidimo sonce na koncu tega oblačnega epidemičnega leta, ki je za nami, in da je pred nami čas okrevanja,« je zatrjeval premier Janez Janša. Med slovenskim predsedovanjem se bodo v EU uresničevali nacionalni načrti za okrevanje. Zagovarjal je vladavino prava, ki da ni »vladavina arbitrarne politike«. Slovenija bo predlagala ustanovitev inštituta za ustavno pravo, ki bi za EU deloval namesto beneške komisije sveta Evrope. Zatrdil je, »da svoboda govora ne more biti omejena s kakšnimi višjimi svobodami ali interesi, ki so si jih do zdaj vedno izmišljali v totalitarnih režimih«.

Brez besed o »zmagi« Donalda Trumpa

Tuje kolege so na tiskovni konferenci po videozasedanju zanimala predvsem kočljivejša vprašanja. Na vprašanje Euractiva o neimenovanju delegiranih tožilcev in sumih o sabotaži dela urada evropskega tožilstva je Janša pojasnjeval, da so težave proceduralne narave in ne bodo vplivale na druge. Slovenija da se je drugače kot nekaj države članic odločila, prostovoljno, za sodelovanje v evropskem tožilstvu. Začetek delovanja po njegovih besedah ni odvisen od tega, ali bodo do določenega roka imenovani delegirani tožilci. Napovedal je, da bo odločitev sprejeta na četrtkovi seji vlade.



Časnikarko Financial Times so zanimale konkretne težave pri delegiranih tožilcih in vprašanje »zmage« Donalda Trumpa na ameriških volitvah. Ostala je brez vsebinskega odgovora. Ko je kolegica s STA Janšo in Sassolija vprašala glede dvomov o vladavini prava v Sloveniji, tudi v zvezi s financiranjem STA in delom vlade pri reševanju tega zapleta, je premier Janša pojasnil, da ni slišal vprašanja, saj »ni bilo niti slike niti glasu«. Sassoli je na naše vztrajanje pojasnil, da je v zvezi s STA potekala razprava in da je premier vodjem predstavil mehanizem financiranja.

Panter povsem nepomembno vprašanje

Kolega z nizozemskega radia je premiera vprašal, od kod prihaja Janševa obsedenost z belim panterjem, ki naj bi bil na manšetnih gumbih, darilu med predsedovanjem. Premier je odgovoril, da je napisal roman, ki ima v naslovu panterja. Značka med predsedovanjem je enaka kot leta 2008, ko tega nihče ni opazil. »To je pač del slovenske zgodovine ali ozemlja, na katerem je danes Slovenija. Vsaka država, ko gre za simbole, izbira simbole iz svoje zgodovine«. Presenečen je, da je takšno, popolnoma nepomembno vprašanje sploh postavljeno. »Če že hočete: ne gre za belega, gre za črnega panterja,« je dodal.


Kolegu z Jutarnjega lista je pojasnil, da Slovenija podpira vstop Hrvaške, kot tudi Bolgarije in Romunije, v schengensko območje. »To so koraki, ki krepijo varnost v Evropi,« je povedal. Širitev je v njegovih očeh strateški odgovor na številne izzive EU. Ker se Unija in prostor svobode ni širil, »se je po drugi strani širil drug prostor, za katerega niso značilne vrednote kot za EU«. Tak vpliv zadeva tako Balkan kot vzhodno sosedstvo. Širitve bi se po njegovem mnenju morali loti strateško. Tudi vprašanje meja naj bi se s širitvijo rešilo oziroma izgubilo pomen.

Janša je potrdil, da bo 6. oktobra v Sloveniji vrh EU in Zahodnega Balkana, na katerem bi stvari »premaknili z mrtve točke«.