V nadaljevanju preberite:

Predstavljajte si pacienta, ki pride tik pred novim letom k zdravniku s povišanim holesterolom. Dr. Željko Pleša ga v tem primeru gotovo ne bo stisnil v kot. Zakaj ne? »Za praznike bomo vendar vsi jedli več! Seveda bo treba na dieto, toda po novem letu. Zdaj pa si privoščite, mu rečem. In nikar ne pridite na kontrolo že 15. januarja. Težko je človeku naenkrat prepovedati vse, kar ima rad,« razkrije skrivnost dobrega zdravnika.

Kaj pa mu je v tej vlogi najtežje povedati? »Kadar pacientu odkrijemo raka. Sem pristaš tega, da se pacientu pove resnica. Vsak si jo zasluži izvedeti. A razlika je, kako jo poveš. Čeprav je resnica tudi to, da bomo na koncu vsi umrli, jo lahko obolelemu povemo brez krutosti.« Rak danes ne pomeni smrti, temveč kronično bolezen. In marsikateri rakavi bolnik preživi drugega, ki ga zadene infarkt in ga čez noč ni več. »Človeku, ki se mu je življenje obrnilo na glavo, moraš kot zdravnik ponuditi rešitev in mu dati upanje. Dokazano je, da se ljudje, ki dobro sprejmejo bolezen, lažje zdravijo in pri zdravljenju dosegajo boljše rezultate. Misliti pozitivno ni le fraza.« Dr. Pleša pozna ljudi, ki so jih poslali domov umret, pa so živeli še več let, ker so verjeli …

Zdravniki niso nezmotljivi. Seveda se napake dogajajo, priznava dr. Pleša. Tudi sam jih je delal. A na srečo ne usodnih. »Dobro je, da se ne zavedam vseh, sicer bi bil stalno v depresiji,« se pošali. Največ napak se zgodi zaradi utrujenosti, pravi: »Ko začneš delati kot mlad zdravnik, si sprva hudo v strahu, da se ne bi zmotil. Potem pridobivaš samozavest, naenkrat si zvezdnik – do prve napake. Prva napaka te pahne na dno. Po njej se počasi pobiraš in potem si previden vse življenje.«

Sam je začel delati pri zdravniku, za katerim je bilo 45 let delovne dobe. In ta »stari mojster« mu je položil na srce: »Dragi kolega, pacientu si ne upam reči to bolezen imate, temveč menim, da imate to bolezen. Pomislite, po 45 letih delovne dobe!«