
Neomejen dostop | že od 14,99€
V slovenski strankarski krajini imamo dve dominantni stranki, SDS in Gibanje Svoboda, ki vsaka na svoj način prevladujeta na svojem političnem polu. Ob krepitvi SDS s sorodnimi strankami, ki so ostale na lanskih volitvah pod parlamentarnim pragom, in rekordni zmagi Gibanja Svobode, ki se je že širilo s političnimi prevzemi, se pojavljajo ocene, da dobivamo dvostrankarski sistem.
»V Sloveniji sicer že dolgo poteka dvopolno medstrankarsko tekmovanje, a vendar ne moremo govoriti o dvostrankarskem sistemu,« pritrjuje politologinja dr. Danica Fink Hafner. Tipično za dvostrankarski sistem je, da imata v večstrankarski areni le dve relativno veliki stranki realno možnost, da prideta na oblast. Za dvostrankarske sisteme je značilen tudi večinski volilni sistem, ki podpira dvostrankarski sistem. V Sloveniji imamo proporcionalni volilni sistem, ki pa je na zadnjih volitvah privedel do defragmentacije parlamentarne strankarske arene, število parlamentarnih strank se je z devetih skrčilo na pet.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji