Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Celjska vaja za preživetje v kraški grozi

V Celju je prvič v 150-letni zgodovini gasilstva zagorel olimpijski ogenj mednarodnega srečanja gasilcev iz 20 držav.
Olimpijada je veselejši del stalne pripravljenosti gasilcev in gasilk.

FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije
Olimpijada je veselejši del stalne pripravljenosti gasilcev in gasilk. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije
23. 7. 2022 | 06:00
4:53

Več stoletij so potrebovali celjski grofje, da so Celje povzdignili v knežje mesto. Za to, da so mu vdahnili še olimpijskega duha,  je dva tisoč šesto petdeset gasilcev iz dvajsetih držav potrebovalo le teden dni. Žal so v istem času, ko je Celje razsvetlil plamen Gasilske olimpijade 2022, ognjeni zublji v največjem požaru v slovenski zgodovini razsvetljevali in požirali Kras  ... 

Olimpijada je veselejši del stalne pripravljenosti gasilcev in gasilk.

FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije
Olimpijada je veselejši del stalne pripravljenosti gasilcev in gasilk. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije

Poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Franci Petek je bil včeraj že drugič ta teden na njegovem prizorišču. A ne zaradi pomislekov, ki so jih bili te dni deležni udeleženci Olimpijade, saj ne drži, pravi odločno Petek, da bi zaradi Olimpijade trpela intervencija na Krasu. »Operativna usposobljenost slovenskih gasilcev ne temelji na posamezniku, ampak na množičnosti. V vsakem trenutku smo pripravljeni  za hitro posredovanje ob kakršnikoli nesreči v najkrajšem času. V primeru večjih nesreč je vzpostavljen strukturiran sistem aktiviranja enot, ki so opredeljene v alarmnem načrtu. Doslej smo na Krasu glede na potrebe vsak dan zagotovili dovolj gasilcev. Aktivirani so gasilci iz šestih regij, menjamo se na dvanajst ur  in požar nam bolj ali manj uspeva držati pod nadzorom,« je dejal.

image_alt
Podobe, ki jih ne bo kmalu konec

Za delo na Olimpijadi dnevno potrebujejo od 300 do 400 prostovoljcev. Med njimi so tudi operativni gasilci, ki so že bili in bodo še odšli pomagat na Kras. Na vprašanje, ali so vrhunsko usposobljene ekipe, ki so vsak trenutek pripravljene tvegati tudi življenja, temu ustrezno opremljene, Petek odgovarja: »Na terenu je odlična ekipa, ki je tudi sorazmerno dobro opremljena. Osnovno zaščito imajo vsi naši gasilci, tudi tehnika se je v zadnjih letih zamenjala praktično vsaj v 80 odstotkih.«

Gasilec Flori, maskota Gasilske olimpijade 2022. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije
Gasilec Flori, maskota Gasilske olimpijade 2022. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije

Štiri leta priprav

Skoraj vsak trinajsti Slovenec je član gasilske organizacije. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije
Skoraj vsak trinajsti Slovenec je član gasilske organizacije. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije

Na največji gasilski dogodek v več kot 150-letni zgodovini organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem, na Gasilsko olimpijado, kot se z enim nazivom imenujeta 17. mednarodno gasilsko tekmovanje in 23. mednarodno srečanje gasilske mladine, so se v Celju pripravljali štiri leta. V enajstih celjskih osnovnih in srednjih šolah so namesto šolarjev in dijakov te dni bivale gasilske ekipe. Delno so jih nastanili tudi v turistične in namestitvene objekte.

Prek 40 prireditev je spremljalo Gasilsko olimpijado v Celju. Na fotograifji: Krekov trg. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije
Prek 40 prireditev je spremljalo Gasilsko olimpijado v Celju. Na fotograifji: Krekov trg. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije

Olimpijado, ki se v nedeljo zaključuje in ki je »rodila« tudi novo gasilsko navijaško himno Vedno pripravljeni s podpisom Modrijanov, je spremljalo prek štirideset dogodkov. Pripravila sta jih Zavod Celeia in GZS, na odre, tribune in celjske ulice pa so privabili prek deset tisoč obiskovalcev. »Mesto v tem tednu živi in diha z Olimpijado,« pravi Mojca Grušovnik Andrić z občine Celje. Stari grad, sejmišče na Golovcu, stadion Kladivarja, kjer se odvija tekmovalni del Olimpijade, središče mesta – so v znamenju prestižnega dogodka. Občina je samo v ureditev Kladivarja vložila 50.000 evrov. V GZS so prepričani, da bodo upravičili zaupanje mednarodne gasilske organizacije CTIF. Slovenija ni le ena njenih najbolj aktivnih članic, je tudi v vrhu držav z največ gasilci na prebivalca: skoraj vsak 13. Slovenec je član gasilske organizacije.

Gasilska uniforma ni le znamenje moči in poguma, temveč tudi požrtvovalnosti, humanosti in solidarnosti. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije
Gasilska uniforma ni le znamenje moči in poguma, temveč tudi požrtvovalnosti, humanosti in solidarnosti. FOTO: Arhiv Mestna občina Celje in Gasilska zveza Slovenije

Slovensko gasilstvo sodi med najstarejše gasilske prostovoljne organizacije v Evropi, naši gasilci pa med neizpodbitne junake naroda. Ko napade žled, ko se razlijejo vode in ko ogenj uničuje vse živo in neživo, se odzovejo prvi. »Vaje« z ovirami, tek z ovirami, prava gasilska cev namesto štafete, mokra vaja, vzpenjanje s kljukastimi lestvami - vse naštete tekmovalne discipline tega olimpijskega tedna v Celju postanejo sredi bitk z ognjem bitka za preživetje. Ki je včasih kdo tudi ne dobi ... Olimpijada je zato le veselejši del stalne pripravljenosti in uvod v preživetje junakov, njeno poslanstvo pa spodbujanje mladih, da se jih več odloči za poklic gasilec in da se jih še več včlani med te najbolj spoštovane predstavnike skupnosti, ki so vedno na voljo pomagati bližnjim ob nesrečah.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine