Čakalne vrste krepijo zavedanje o pomenu zdravja

V Sloveniji so dodatna zdravstvena zavarovanja čedalje bolj prepoznana in čedalje več ljudi se odloča za sklenitev, pojasnjujejo v zavarovalnicah, ki te produkte ponujajo. Največ zanimanja je za zavarovanja, ki omogočajo hiter dostop do zdravstvenih storitev, na katere je treba v javnem zdravstvu čakati.

Zadnji podatki o čakalnih dobah, ki se nanašajo na začetek avgusta, kažejo, da je na diagnostični oziroma terapevtski postopek ali prvi kurativni pregled čakalo več kot 295.200 ljudi, od tega 153.500 nad dopustno čakalno dobo. Na prvi dermatološki pregled od 27.500 vpisanih v čakalne vrste nedopustno dolgo čaka skoraj 22.800 pacientov, tisti z napotnico zelo hitro so v povprečju na vrsti po 179 dneh čakanja, s statusom hitro pa po 11 mesecih. Na prvi ortopedski pregled čaka več kot 24.000 oseb, od tega 13.400 nad dopustno čakalno dobo.

»Najpogosteje se ljudje odločajo za sklenitev tistih dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ki omogočajo hiter dostop do zdravstvenih storitev. Na primer do specialistov, na katere se v javnem sistemu praviloma čaka tudi nedopustno dolgo, pa do zahtevnih diagnostičnih postopkov, kot so MRI, CT, kolonoskopija, gastroskopija ter do enodnevnih posegov in ambulantne rehabilitacije,« je zanimanje posameznikov za kritja v okviru dodatnih zdravstvenih zavarovanj v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici, predstavila Irena Jadrič, pomočnica direktorja prodaje. Zanimiva postaja tudi telemedicina, saj omogoča pridobivanje nasvetov s področja zdravja po telefonu ali videoklicu, prav tako zavarovanja s področja zobozdravstva, tista, ki krijejo operacije …

V kritjih tudi preventiva

K odločitvi za sklenitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja prispevajo poleg slabših izkušenj iz javnega zdravstva tudi priporočila prijateljev, ki imajo dobre izkušnje z dodatnimi zdravstvenimi zavarovanji. Včasih pa je razlog za sklenitev dejanska potreba, ko ima posameznik določene zdravstvene težave in išče rešitve tudi s pomočjo zavarovalnice.

Je uveljavitev sprememb v zdravstvu res misija nemogoče?

A kot ob tem opozarja sogovornica, stanj, ki nastanejo pred sklenitvijo zavarovanj, večina zavarovanj ne krije, zato je zavarovanje smiselno skleniti, preden se pojavijo težave. Prepozno je skleniti zavarovanje Zobje po izpadu zoba ali več zob in od zavarovalnice pričakovati povrnitev stroškov za nadomestke. »Tak zavarovalni zahtevek bo zavrnjen, pa četudi po poteku karence, ki je za kritje protetike najdaljša in traja 24 mesecev,« poudarja Irena Jadrič.

Zavarovanja je mogoče uveljavljati za novonastala stanja, tudi za preventivne storitve, kot so na primer čiščenje zobnega kamna in peskanje zob. »Čeprav imajo naši zavarovanci sklenjeno zavarovanje, ki omogoča koriščenje preventivnih storitev, te možnosti številni ne izkoristijo. Srečamo se tudi s primeri, iz katerih je razvidno, da stranke več let ne obiščejo zobozdravnika in to storijo šele, ko imajo resne težave in lahko vodijo tudi v izgubo zob. Smiselno je redno obiskovati zobozdravnika in druge zdravnike ter tako preprečevati stanja, ki jih ni več možno zdraviti ali izboljšati,« svetuje sogovornica.

Strošek ali investicija

Na dodatna zdravstvena zavarovanja, podobno kot na še nekatera druga, ljudje večinoma še vedno gledajo kot na strošek in ne kot investicijo – dokler sami ne potrebujejo neke storitve, pri kateri bi jim zavarovanje olajšalo pot do zdravnika ali zmanjšalo stroške, ugotavljajo v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici. Po drugi strani pri zobozdravniku nezavarovani doplačajo za vse nadstandardne materiale in storitve, kot so na primer bela zalivka ali keramična prevleka, ki jih javno zdravstvo ne krije. Stroški za določene storitve so lahko precej visoki in si jih posamezniki težko privoščijo.

Z eno od anket je statistični urad ugotovil, da 15 odstotkom gospodinjstev predstavljajo stroški za zobozdravstvene storitve večje finančno breme. Leta 2021 so gospodinjstva za doplačila zdravstvenih storitev in kot samoplačniki sicer porabila približno 638 milijonov evrov, od tega 44 odstotkov za kurativne obravnave, 12 odstotkov (76,5 milijona evrov) pa za zobozdravstvene storitve.

»Smiselno je nameniti nekaj sredstev za dodatno zdravstveno zavarovanje,« pravi Irena Jadrič, treba pa je premisliti, katera zavarovalna kritja posamezniku prinašajo dodano vrednost, kajti niso vsa zavarovanja na trgu primerna za vsakogar.

Izbor kritij prilagodimo potrebam

Če v ustni votlini nimamo svojih zob, je zavarovanje Zobje v katerikoli obliki nesmiselno. Po drugi strani pa je smiselno, da starejša oseba z omejenim dostopom do svojega zdravnika in do drugih informacij sklene zavarovanje, ki bo omogočilo, da bo lahko hitro prejela zdravstveni nasvet kompetentne osebe na daljavo.

»Izbor zavarovanja prilagodimo dejanskim potrebam, ki pa se razlikujejo v različnih življenjskih obdobjih. Pri tem si pomagamo z vprašanji, kot na primer: Kaj nam pomeni največ? Kaj nas najbolj skrbi v zvezi z našim zdravjem? Kako rešujemo težave z zdravjem zdaj in kako si jih želimo reševati v prihodnje? Kaj nas najbolj moti? Koliko bi nam finančno nadomestilo v primeru operacije olajšalo življenje? Ali pa se pogovorimo s prodajalcem, ki lahko s svojim znanjem zavarovalnih produktov pomaga izbrati pravo zavarovanje za posameznika,« svetuje sogovornica.

Zavarovalnice prodajnike redno izobražujejo tako, da strankam lahko pomagajo pri odločanju, sogovornica pa vseeno svari pred tistimi, ki posameznika poskušajo prepričati, da neko zavarovanje krije vse. »Zavedati se moramo, da imajo zavarovanja svoje omejitve in pomembno je, da si za sklenitev vzamemo dovolj časa in pridobimo odgovore na naša vprašanja,« še dodaja Irena Jadrič.