Brglez stopa v volilno tekmo s tretjega mesta

Na dan, ko se je začela uradna volilna kampanja, so se z vstopom evropskega poslanca Milana Brgleza s podporo Gibanja Svoboda in SD v predsedniško tekmo spet začele mešati karte. Njegov tabor napoveduje zmago, a prva meritev, ki ga vključuje, Brgleza za zdaj uvršča na tretje mesto le z devetimi odstotki glasov. Inštitut Mediana je javnomnenjsko raziskavo za Delo in POP TV sicer izvedel med 19. in 22. septembrom, ko še ni bilo povsem jasno, kako bo kandidiral.

Če bi bile predsedniške volitve jutri, bi se pred Brgleza ter torej v drugi krog uvrstila pravnica Nataša Pirc Musar in poslanec SDS Anže Logar. Njun rezultat je bil v javnomnenjski raziskavi konec poletja že zelo blizu, a je po odstopu Marte Kos, kandidatke Gibanja Svoboda, iz predsedniške tekme podpora Musarjevi poskočila. Povečala je prednost pred Logarjem in jo v zadnji meritvi tudi še delno s petimi odstotnimi točkami obdržala.

A do predsedniških volitev se bo podpora še spreminjala – Brglez svojo kampanjo namreč šele začenja, vstop v predsedniško tekmo pa je napovedala tudi še Levica s svojim poslancem Miho Kordišem, ki v dosedanje merjenje še ni bil vključen. Oba naj bi svojo kandidaturo vložila v ponedeljek. Kordiš s preostalimi štirimi podpisi poslancev Levice, Brglez pa z najmanj desetimi podpisi poslancev Gibanja Svoboda in SD po principu zadrge. Kdo vse naj bi jih prispeval, se menda še niso dogovorili – podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič danes sicer ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bo prispevala podpis –, prav tako tudi ne, koliko sredstev bosta stranki namenili za Brglezovo kampanjo, v kateri si ta želi nadomestiti zaostanek za vodilnima kandidatoma.

V SD so z zamudo tudi že odprli volilni račun, a upajo, da jo bodo, ker so kandidata potrdili šele po izteku skrajnega roka za njegovo odprtje, 7. septembra, še odnesli z opominom in ne globo v višini od 10.000 do 20.000 evrov.

Nataša Pirc Musar in Anže Logar bosta, ker kandidirata le s podpisi volivcev, svojo kampanjo financirala samo s prispevki fizičnih oseb. Kandidatka je tako že povedala, da bo sama vložila najvišji možni znesek, ki ga fizična oseba lahko vloži, to je 19.600 evrov. Enako tudi njen mož. »Obseg kampanje bo odvisen od tega, koliko sredstev bomo zbrali in temu prilagodili tudi nabor promocijskih aktivnosti,« pravijo tudi pri Anžetu Logarju.

Koliko sredstev bodo namenili, v štabih kandidatov praviloma ne navajajo, le pri Vladimirju Prebiliču so poudarili, da načrtujejo, da za kampanjo ne bodo porabili več kot 50.000 evrov.

V NSi, v kateri so pred parlamentarnimi volitvami odšteli največ med strankami, 665.000 evrov, pravijo, da kampanjo tokrat še pripravljajo, a naj bi bila predsedniška precej bolj skromna kot parlamentarna. Tako kot večina, bodo tudi oni stavili na digitalne kanale sporočanja. Podobno tudi v Levici, kjer so med strankami, ki so prestopile volilni prag, porabili najmanj sredstev, načrtovanega zneska za predsedniško kampanjo ne razkrivajo. Bodo pa stavili na kombinacijo »klasičnega oglaševanja, terenskega dela in družbenih omrežij«.

Koliko kandidatov se bo na koncu spopadlo v predsedniški tekmi, bo jasno šele v sredo, 28. septembra, ko se bo iztekel skrajni rok za vlaganje kandidatur. Do takrat obstaja možnost, da bo najmanj 3000 podpisov volivcev zbral tudi Ivo Vajgl, ki bi ga obkrožili štirje odstotki vprašanih v raziskavi inštituta Mediana ali tudi še kdo drug.