Čemu služi izraz neopredeljeni pacient in čakalna vrsta

Privatizacija zdravstva se pogosto omenja takrat, ko je govor o reformi zdravstva. Beseda je pogosto zlorabljena za ustrahovanje ljudi pred spremembo, da nam bo nekaj odtujeno. Odprtje zdravstvenega sistema za vse izvajalce na primarni ravni (tudi zasebne) bi zagotovil širok dostop do zdravstvene storitve po sedanjih pravilih in plačilu ZZZS. Vsak pacient bi si lahko sam izbral svojega zdravnika z veljavno licenco za opravljanje zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, tako mu izbora ne bi omejila zavarovalnica. Čemu takšno nasprotovanje in omejevanje, da bi ljudje lahko svobodno izbrali osebnega zdravnika, kot jim to zagotavlja tudi ustava Republike Slovenije? Ljudje, ki so čakali več ur v vrsti za Bežigradom, si niso mogli izbrati tistega zdravnika, ki so si ga želeli, ampak tistega, ki jim ga je ponudila ZZZS. Mogoče bi si želeli tistega, ki so mu zaupali do zdaj, a ker ga ZZZS »ne pozna več«, ga pacienti ne morejo več prepoznati kot tistega, ki bi mu zaupali.

Neopredeljeni pacient je simptom nedelujočega sistema. Besedna zveza v sebi pravzaprav skriva veliko več. Opiše administrativno pravico zavarovanca do zdravstvene storitve, ne pa tudi dolžnosti sistema, da jo zagotovi. Zato potiho v ozadju ostane nespremenjena – pacient je še vedno plačnik, čeprav ne prejme vseh storitev, ki bi jih mogoče potreboval. V našem in tudi evropskih zdravstvenih sistemih obstaja podoben izraz izrazu neopredeljeni pacient, to je čakalna vrsta. V svojih osnovah pomeni popolnoma isto, pacient ne more priti do zdravstvene storitve takoj, vendar mora nanjo počakati. Čakalna vrsta je pri nas dobila tudi različne stopnje nujnosti, ki so še en način, kako isto količino ljudi samo razporediti v različne kolone, zato da so le-te mogoče videti krajše.

Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik Odbora za zobozdravstvo. FOTO: Jaka Jagodic

Pravzaprav obe besedi opišeta odnos med plačnikom zdravstvene storitve, to je ZZZS in pacientom. Torej opredeljujeta dolžnosti ZZZS do pravic pacienta, ki pa ima vedno enake dolžnosti. Hkrati besedi skrivata tudi bistvo odnosa med pacientom in ZZZS, to je, da ima vsaka zdravstvena storitev svojo ceno in da zdravstvo tudi v Sloveniji ni in pravzaprav nikoli ni bilo brezplačno, čeprav se je pogosto ustvarjal tak občutek. Financira se iz vsakomesečnih prispevkov prebivalcev za obvezno zdravstveno zavarovanje.

V odnosu statusa opredelitve in čakalne vrste pravzaprav nikjer ni zdravstvenega tima, ki je samo izvajalec zdravstvene storitve. Posredno je zdravstveni tim ključen za izvedbo kakovostne in varne zdravstvene storitve. Zdravstveni sistem lahko delujejo, če obstaja zdravstvena delovna sila. Motiviranost zdravstvene delovne sile je ključna za ohranjanje in razvoj sodobnega javnega zdravstvenega sistema. Zdravniki in zobozdravniki smo odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, torej odgovarjamo za opravljene zdravstvene storitve. Hkrati smo v odnosu tudi z drugimi deležniki v zdravstvu tako z ministrstvom kot tudi zavarovalnico. V teh odnosih se pogosto pogajamo za boljše delovne pogoje, uvajanje novih in sodobnejših zdravstvenih storitev, s čimer pa skrbimo predvsem za pravice pacientov. Zdravniki moramo imeti za pacienta dovolj časa, da mu lahko zagotovimo kakovostno in varno medicinsko oskrbo.

V odnos med zdravnikom in pacientom vstopa zavarovalnica z administracijo. FOTO: Jože Suhadolnik

Zdravstveni tim v svoji stroki »ne pozna« pravic pacientov, ampak le potrebo po zdravljenju in potrebo po takojšnjem zdravljenju. Za nas je bolnik tisti, ki potrebuje našo pomoč. Pri našem delu nam zdravstvena zavarovalnica določa svoja pravila igre in časovne normative za opravljanje storitev. Na tej točki dva podsistema trčita. Tako v odnos med zdravnikom in pacientom vstopa zavarovalnica z administracijo, ki služi predvsem nadzoru na stroški in morebitnimi prekrški pravil zavarovalnice, ki ji omogočajo finančno vzdržnost. V tem odnosu so se zdravniških organizacij v preteklosti prizadevale za boljšo oskrbo bolnikov in boljše pogoje dela. Pogosto bi to pomenilo večje finančne obremenitve zavarovalnice, a ne vedno za plače kadra, ampak tudi za izboljšanje dostopnosti in izboljšanje kakovosti dela. O tem se pogosto ne govori.

Neopredeljeni pacient in čakalna vrsta sta izključno zavarovalniška pojma, ki pomenita, da zavarovalnica ne more zagotoviti plačila zdravstvene storitve takoj zaradi različnih finančnih, kadrovskih, materialnih razlogov. Hkrati pomeni tudi to, da se je plačilo storitve zamaknilo v prihodnost, in dlje ko bomo nanjo čakali, večja bodo privarčevana sredstva zavarovalnice.

***

Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in njen predsednik Odbora za zobozdravstvo.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.