Brez sezonskih delavcev bo slovenski hmelj ostal na tleh

Radlje ob Dravi, Žalec, Braslovče – V Savinjski dolini in na Koroškem, kjer je največ hmeljarjev, primanjkuje sezonskih delavcev za delo na hmeljiščih. V državi jih je okoli štiristo, hmeljarji jih v prihodnjih dneh potrebujejo še najmanj dvakrat toliko, da hmelj lahko spravijo na vodila, sicer bo po besedah predsednika Združenja hmeljarjev Slovenije Janeza Oseta slovenski hmelj ostal na tleh.

Največja težava je, kako ob zaprtih državnih mejah do delavcev iz Bosne in Hercegovine ter Romunije. »K nam bi morali priti do 5. aprila, večino delovne sile pa potrebujemo na hmeljiščih še pred veliko nočjo,« nam je povedal Janez Oset. V Združenju hmeljarjev Slovenije so za pomoč prosili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlagajo, da bi sezonske delavce v Slovenijo pripeljali z nadzorovanim prevozom skozi Madžarsko.

Na njihov prihod so na hmeljarskih kmetijah in v lokalnih skupnostih pripravljeni. V Žalcu in Braslovčah so sprejeli posebno uredbo, ki hmeljarjem nalaga, da delavcem vsak dan preverjajo telesno temperaturo. Če bi kdo zbolel, ga morajo preseliti v prostor, kjer bo bival sam. Janez Oset pravi, da so hmeljarske kmetije na to pripravljene.



V Braslovčah uredba, pod katero sta podpisana župan Tomaž Žohar in poveljnik Civilne zaščite Rok Ušen, predvideva celo globe za hmeljarje, ki uredbe ne bodo spoštovali v višini 500 evrov. Redni nadzor bo izvajal medobčinski inšpektorat. Uporaba zaščitnih mask med opravljanjem dela in gibanjem na prostem po žalski in braslovški uredbi ni potrebna, razen če sezonski delavec zboli. Po uredbi se morajo delavci zadrževati na polju ali kmetiji, kjer so nastanjeni, in se ne smejo prosto gibati po občini.
 

Romuni v Radljah so zdravi

Tako že ravnajo z delavci iz Romunije na hmeljarskem posestvu Jožeta časa v Radljah ob Dravi, enem največjih v državi. Skupina, ki šteje štirideset ljudi, večino časa preživi na polju, v prostem času pa se zadržujejo na posestvu. »Za zdaj so vsi zdravi, sicer pa jim vsak dan merimo telesno temperaturo,« je pojasnil njihov delodajalec.



»Večino časa preživijo na hmeljiščih. Narava dela, to je napeljevanje vodil, ne omogoča večje razdalje med delavci. Naši redno zaposleni se z njimi ne družijo,« je povedal Jože Čas. V prostem času in med obroki se delavci iz Romunije zadržujejo izključno na dvorišču posestva. Prepovedali so jim obiskovati trgovine. Nakupe lahko opravlja samo eden, ki je po zagotovilih njihovega delodajalca seznanjen z vsemi higienskimi ukrepi in upošteva omejitve, ki veljajo za obiskovalce trgovin.

Sezonski delavci iz Romunije bodo na 106 hektarov velikem hmeljarskem posestvu v Dravski dolini delo končali do 10. maja, ko naj bi se predvidoma vrnili domov.

Hmeljarstvo Čas ima na severovzhodu države tri posestva. Poleg posestva v Radljah še posestvi v Turiški vasi in Polskavi. Hmelj pridelujejo na 160 hektarih površin. Njihova povprečna letna proizvodnja je okoli 350 ton suhega hmelja. Pridelujejo aromatski hmelj slovenskih sort Aurora, Styrian Golding in Bobek.