Brez namakanja ni tržne pridelave zelenjave

Interes občine, zavzetost kmetijskih svetovalcev in kmetov so zmagovalna kombinacija za postavitev in dobro delovanje namakalnega sistema. Zgleden primer takšne sinergije je namakalni sistem Ormož, na katerega je priključenih 45 kmetijskih gospodarstev in dve kmetijski podjetji.

Namakalno omrežje, ki je v lasti ormoške občine, njegov upravljavec pa je komunalno podjetje Ormož, pokriva 730 hektarov kmetijskih zemljišč. Na 48 hektarih raste hmelj, na 130 vrtnine, na preostalih površinah krompir, oljne buče, koruza, sladkorna pesa in druge poljščine.

Pred letom 2004 je na manjšem delu območja deloval sistem, ki so ga uporabljali za namakanje nasada hmelja. Črpalke za dobavo vode je poganjal dizelski motor. Novi sistem je bil zgrajen v dveh fazah. Prva (Ormož–Osluševci) v velikosti 229 hektarov je bila dokončana leta 2004, druga (Ormož–Velika Nedelja) pa leta 2012. Skupna vrednost obeh investicij je bila 3,62 milijona evrov, pokriti sta bili s sredstvi državnega proračuna, evropskega kmetijskega sklada in proračuna Občine Ormož. Strošek kmetov je bil nakup namakalne opreme.
 

Letos namakali le dva dni

Potrebe po namakanju se razlikujejo po letih, a letošnje je povsem posebno, saj so kmetje zaradi obilice deževja površine namakali le dva dneva. V spreminjajočih se klimatskih razmerah je namakanje ukrep, ki stabilizira proizvodnjo, a so zadnje čase poleg suš težave tudi z neurji, pravi Miran Klinc, vodja oddelka za kmetijstvo na Občini Ormož, ki je tudi pridelovalec ptujskega lüka. Vsekakor pa brez namakanja ni mogoče imeti intenzivne tržne pridelave zelenjave, poudarja. »Kupci so prepoznali, da je ta del območja dober partner in proizvodnja je rasla.«



Po statističnih podatkih se na območju namakalnega sistema Ormož pridela osem odstotkov tržne slovenske zelenjave, kar je od 3000 do 4000 ton. Kmetje jo prodajajo individualno ali preko kmetijske zadruge Ptuj trgovskim podjetjem Mercator, Tuš in Spar, na veletržnici v Ljubljani, nekaj neposredno na domove in v lokalne javne zavode. Edino težavo Klinc vidi v slabi povezanosti kmetov, ki ovira usklajeno nastopanje na trgu.

Za postavitev javnega namakalnega sistema je treba doseči podporo dveh tretjin lastnikov zemljišč, kar je po besedah sogovornika težko. Pred gradnjo prve faze med kmeti ni bilo posebnega navdušenja, danes razmišljajo drugače. »Če kmetijsko gospodarstvo vidi izziv v stabilni pridelavi hrane in priložnost za izboljšanje družinskega ekonomskega položaja, je izgradnja namakalnega sistema dolgoročno pomembna rešitev.«
 

Pomembna smotrna poraba vode

Uporabniki namakalnega sistema so organizirani v namakalno skupnost, ki usklajuje odnose med njimi in lastnikom. Za uporabo namakanja plačujejo letni prispevek v višini 25 evrov na hektar in znesek za porabo električne energije, ki se obračunava po količini porabljene vode. Kubični meter dobavljene vode stane od 10 do 15 centov. »Za eno namakanje je potrebnih okoli 200.000 litrov vode na hektar. V sušnih razmerah rastlina dnevno potrebuje približno štiri litre vode. Če ni dežja, eno namakanje zadostuje za približno štiri dni in stane od 20 do 30 evrov,« preračun cene enkratnega odvzema vode ponudi Klinc.

Za smotrno porabo vode je treba spremljati izhlapevanje vode skozi rastline (evapotranspiracija) in fazo rasti rastlin. Za podatke o potrebnih količinah vode za namakanje skrbijo specialisti na Arsu in kmetijske svetovalne službe na območnih kmetijsko-gozdarskih zavodih.

V Občini Ormož že načrtujejo naslednjo fazo postavitve namakalnega sistema na 160 hektarih kmetijskih zemljišč. Vodni vir za napajanje je odvodni kanal hidroelektrarne Formin na Dravi. Za sofinanciranje se bodo prijavili na razpis agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki za gradnjo namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom, predvideva 100-odstotno kritje upravičenih stroškov. Čakajo na gradbeno dovoljenje, vsa druga dovoljenja in soglasja so že pridobili.

Dolgoročni cilj je zgraditi namakalni sistem na preostalih kmetijskih zemljiščih v zaokroženo celoto tisoč hektarov. Drava za namakanje zagotavlja 12 kubičnih metrov vode na sekundo, kar pomeni, da bi v njenem porečju lahko namakali 30.000 hektarov kmetijskih zemljišč.