Gantar: Za sproščanje potrebujemo rezervo v zdravstvenem sistemu

Pred večjim sproščenjem ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom po oceni ministra Tomaža Gantarja potrebujemo rezervo v zdravstvenem sistemu. Opozarja, da ostaja število zasedenih bolnišničnih postelj na navadnih in intenzivnih oddelkih za covidne bolnike visoko, izpostavil pa je tudi evropska opozorila pred prehitrim sproščanjem ukrepov.

Relevanten podatek in glavni kriterij glede morebitnega sproščanja je tudi zanj število zasedenih bolnišničnih postelj oziroma število bolnišničnih sprejemov in odpustov v domačo oskrbo.



V izjavi za medije pred sejo vlade v ožjem formatu za covid-19 je spomnil, da je v Sloveniji že kar nekaj časa zasedenih okoli 200 postelj na intenzivnih oddelkih in več kot tisoč na navadnih. Večja zasedenost postelj je po ministrovi oceni sicer tudi posledica večjega deleža okužb med starejšimi, ki običajno potrebujejo daljše hospitalizacije in zahtevnejše zdravljenje.

Za obsežnejše sproščanje protikoronskih ukrepov potrebujemo rezervo v zdravstvenem sistemu, meni. Boji se tudi, da bo ob morebitnem večanju števila novih okužb zdravstveni sistem to težko zdržal.

»Vsi si želimo sproščanja ukrepov. Če želimo nekoliko bolj sproščeno preživeti božič in novo leto, enostavno ni druge možnosti, kot da spoštujemo navodila,« je pozval. Po njegovih besedah v Sloveniji boj proti epidemiji covida-19 poteka primerljivo kot drugod, a kot kaže, smo pri nas manj dosledni pri upoštevanju ukrepov.
 

Danes videokonferenca ministrov EU za zdravje

Gantar je danes sodeloval tudi na videokonferenci ministrov EU za zdravje glede trenutnih razmer v Evropi med pandemijo covida-19. Kot je Gantar povzel ključna sporočila, je stanje v Evropi zaskrbljujoče, saj so v zadnjih 14 dnevih našteli 20 odstotkov več okuženih. Po njegovih besedah vsi svetujejo, da do sproščanja ukrepov ne prihaja predčasno, predvsem v luči prihajajočih praznikov, da se epidemiološka slika ne bi poslabšala. Ob tem je minister spomnil na slovensko izkušnjo po obdobju martinovanja.

Današnji sestanek ožjega formata vlade je sicer namenjen razpravi o trenutnih epidemioloških razmerah, ukrepih in načrtih cepljenja. Po besedah Gantarja je strategija za cepljenje v večji meri pripravljena, treba je še določiti, kdo je dogovoren za posamezne korake. Če vlada na jutrišnji seji, na kateri bo tudi odločala o morebitnem podaljšanju ukrepov, strategije še ne bo obravnavala, imajo po njegovi oceni za to še nekaj časa.


 

Beović: Ne moremo predlagati večjega odpiranja

Tudi infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je opozorila, da mora biti kakršnokoli sproščanje protikoronskih ukrepov zelo previdno. Epidemiološka situacija po njeni oceni namreč ni dobra, potek epidemije, ki je že za več tednov obstal na platoju, pa se lahko v vsakem trenutku poslabša.

Beovićeva je v današnji izjavi za medije med drugim komentirala visok delež pozitivnih testov na okužbo z novim koronavirusom, ki je v torek znašal skoraj 34 odstotkov. To gre po eni strani pripisati temu, da se epidemija covida-19 v Sloveniji še ne umirja, ampak »smo na platoju, na katerem smo že skoraj tri tedne,« tudi pri številu sprejemov v bolnišnico stojimo nekje na mestu, je pojasnila.

Hkrati je, kot je dejala Beovićeva, k višjemu deležu pozitivnih testov prispevalo tudi testiranje s hitrimi anitgenskimi testi v zdravstvenih zavodih in domovih za starejše. Pozitivne rezultate takih testov namreč preverijo še z molekularnimi PCR testi, ki jih nato tudi prištejejo skupni dnevni številki. Po njenih besedah je ob širšem testiranju pričakovati tako več pozitivnih izvidov v celoti kot tudi višji delež pozitivnih, saj je zaradi predhodnega testiranja s hitrimi testi malokateri izvid molekularnega testa negativen.


 

Mogoče bi bilo le manjše odpiranje

O konkretnih predlogih, ki jih bo svetovalna skupina glede morebitnega sproščanja oziroma prilagajanja protikoronskih ukrepov predlagala vladi, Beovićeva danes ni želela govoriti. »Stanje ni dobro. Z zdravniške strani ne moremo predlagati kakšnega večjega odpiranja. Če pa se vlada odloči za odpiranje nekaterih varnejših dejavnosti z znanim tveganjem, pa je to seveda možno narediti,« je povedala.

Kot je še pojasnila, so to dejavnosti, ki se jih da organizirati tako, da ljudje niso pretesno skupaj. Izpostavila je trgovine, ki so glede prenosa okužbe bolj varne kot gostinski lokali, če so organizirane tako, da je v njih hkrati le malo ljudi. Skrbijo pa jih predvsem stiki in prenos okužbe med zaposlenimi.

Zdravniška stroka bi bila pri sproščanju »zelo, zelo previdna.« »Gibljemo se na platoju, ki po eni strani pomeni možnost, da se lahko obrne na boljše, po drugi strani pa v kateremkoli trenutku navzgor. Kakršnokoli sproščanje mora biti res previdno in tisti, ki jih bo to sproščanje doletelo, se morajo tega zelo zavedati, da se ne bi zgodila kakšna katastrofa za božično-novoletne praznike,« je opozorila.