Ob 7178 testiranjih so v torek potrdili 2429 novih okužb, umrlo je 57 bolnikov s covidom-19. V bolnišnični oskrbi je 1285 oseb, od tega jih je v intenzivni negi 199, je vlada sporočila na svojem twitter profilu. Iz bolnišnic je bilo včeraj odpuščenih 88 pacientov, 114 so jih na novo sprejeli. V bolnišnicah je včeraj umrlo 42, v domovih za starejše še petnajst oseb.
Današnji podatki kažejo na številna nova žarišča. Izstopajo Krško s 97 okužbami, Slovenska Bistrica s 73, Novo mesto s 77, Koper s 66, Idrija s 56, Velenje s 55, Trebnje z 32, Šentjur s 30, Ilirska Bistrica z 32 in Brežice s 37. V Ljubljani je bilo okužb 219, v Mariboru pa kar 165, je povedal Jelko Kacin.
O aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so dopoldanski novinarski konferenci spregovorili namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager, direktorica družbe DEOS Irena Vincek, predstavnik ministrstva za notranje zadeve Borut Jakopin ter vladni govorec, veleposlanik Jelko Kacin:
Nuška Čakš Jager z NIJZ je podrobneje predstavila aktualno epidemiološko sliko doma in po svetu. Podatki za Evropo in svet kažejo, da so številke v rahlem upadanju, po svetu je bilo skupno do včeraj potrjenih več kot 63 milijonov pozitivnih primerov covida-19, največ v ZDA, Indiji in Braziliji, največ smrtnih žrtev bolnikov s covidom-19 je bilo v ZDA. V Evropi je bilo skupno potrjenih več kot 18 milijonov primerov, pri tem je med državami z največ okuženimi Rusija, največ smrti zaradi koronavirusa je bilo v Veliki Britaniji. V približno dvajsetih državah EU se kaže izboljšana epidemiološka slika, denimo Franciji je v tednu dni uspelo znižati delež pozitivnih za 50 odstotkov. Povečuje pa se število primerov v baltskih državah in na Madžarskem. Pri nas je delež pozitivnih 33,8-odstoten, aktivnih primerov je po oceni včerajšnjega dne 20.000.
Skupno število okuženih stanovalcev in zaposlenih v domovih za starejše je 8379. Kot je pojasnila Čakš Jagrova, je v prihodnjih dneh pričakovati porast števila okuženih v DSO, in sicer zaradi uvajanja hitrih testov. Glede na statistične regije pri okužbah ni bistvenih sprememb, epidemiološka slika se je izboljšala le na Gorenjskem. »Tudi po starostnih skupinah ni sprememb, velik porast je okuženih v skupini nad 85 let, kar ustreza tudi podatkom domov za starejše, več je tudi okuženih med delovno aktivnim prebivalstvom.«
Največji porast okužb med stanovalci DSO:
- Dom starejših Ljubljana Moste Polje 49;
- SeneCura Dom starejših občanov Maribor 28;
- DSO Ilirska Bistrica 23;
- DSO Idrija: v Enoti Idrija 23 in v Enoti Marof 17;
- DEOS Center starejših občanov Medvode 11;
- DSO Krško 30;
- CSO Ormož 13.
Upoštevanje distance, razkuževanje in pravilno nošenje mask
Nuška Čakš Jager je dejala, da jih skrbijo predvsem lokacije prenosa okužb. Številne ankete nakazujejo, da posamezniki vendarle ne spoštujejo vseh pravil: distance, razkuževanja, pravilnega nošenja mask, zato je pomembno, da se ukrepov držimo tudi na delovnem mestu. »Vsak posameznik mora ukrepe vzeti zares, samo tako bodo lahko ukrepi in prizadevanja dosegli svoj učinek. Ljudje namreč še vedno povedo, da ne nosijo mask, da nimajo distance oziroma da se sprostijo bolj, kot bi okolje dovoljevalo.« Distanca je pomembna tudi zunaj, ne le v notranjih prostorih.
Na vprašanje o tem, kateri ukrepi so v drugih državah pripomogli k upadu deleža pozitivnih, je Čakš Jagrova povedala, da vse države EU kar enotno uvajajo približno enake ukrepe, a ne morejo reči oziroma nimajo podatkov, kaj je prevesilo upad. Dodala je, da je zagotovo število okuženih s koronavirusom višje od uradnih številk, »epidemiološka situacija ni ugodna«. Povedala je, da bodo več podatkov in ocen o samih lokacijah okužb dobili z anketami.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Hitri testi kot učinkovita pomoč pri zajezitvi okužb
Irena Vincek je povedala, da so bili do prejšnjega tedna – od skupaj osmih centrov DEOS – še štirje centri brez okuženih stanovalcev, danes je to le še center v Topolšici. Okužbe pri zaposlenih so zasledili v vseh centrih. V njihovih centrih je sicer skupno več 1330 stanovalcev oziroma sedem odstotkov vseh stanovalcev DSO v Sloveniji, in 800 zaposlenih. Kot je pojasnila, so z ustreznimi ukrepi in skladno s priporočili zdravstvenega ministrstva in ministrstva za delo omejili vnos in širitev virusa v posameznih domovih. V drugem valu so okužbe v njihove domove prišle z zamikom in v manjšem obsegu. To vidijo predvsem po ukrepih po prvem valu, ko so se začeli pripravljati na jesen. Vzpostavili so sive cone, organizirali so se, da se v primeru večjega števila okužb zaposleni prerazporedijo oziroma pomagajo v drugih domovih. Tako so pomagali domu starejših v Hrastniku, deloma tudi v Črni na Koroškem. V času zatišja oziroma upada okužb med poletjem so zaposlene izobraževali, predvsem glede uporabe zaščitne opreme, kot pomembno pa je Vinckova izpostavila uporabo hitrih testov. »Na rezultate PCR-testov je treba čakati predolgo, zato smo se na začetku oktobra odločili tudi za hitre teste, da bi tako preprečili morebitno širjenje okužb po domovih. S hitrimi testi smo začeli odkrivati okužbe med zaposlenimi, predvsem asimptomatske, in preprečili vnos v dom.« Že tretji teden zapored enkrat na teden testirajo tudi vse zaposlene.
Centri za domove DEOS predstavljajo štiri odstotke aktivno okuženih v domovih za starejše. Trenutno je v njihovih domovih aktivno okuženih 55 zaposlenih, ozdravelo jih je že 50, do danes je ozdravelo tudi 90 stanovalcev, so pa danes imeli tudi 17 smrtnih primerov.
Vdori okužb v domove so se po podatkih Irene Vincek na začetku jeseni dogajali s prehodom stanovalcev v bolnišnice na razne preglede, s katerih so se vračali okuženi. Prav zato je pomembna siva cona, da ta oseba ostane izolirana za vsaj nekaj časa. Drug vzrok je prek stika s svojci: z obiski oziroma izhodi domov. »Vemo, da je ta ukrep težak, tako za svojce kot za stanovalce. »Sicer skrbimo za redno obveščanje svojcev naših stanovalcev. Omogočamo obiske najtežje bolnim in pri tem svojcem zagotovimo potrebno zaščitno opremo.« Tretji vzrok za prenos okužb pa so zaposleni, kar pa poskušajo zajeziti predvsem s hitrimi testi.
Prehajanje meje s Hrvaško
Hrvaška je s prvim decembrom uvedla strožje ukrepe, ki veljajo tudi za prebivalce Slovenije. Vstop na Hrvaško je možen samo z negativnim PCR-testom, ki ni starejši od 48 ur. Kdor ima možnost osamitve, lahko na Hrvaško vstopi brez testa in se testira na Hrvaškem, je pojasnil Borut Jakopin, predstavnik ministrstva za notranje zadeve.
Izjeme za vstop na Hrvaško brez testa so delavci v ključnih dejavnostih, obmejni in napoteni delavci, sezonski delavci (ki se morajo vračat v roku 12 ur), učenci, dijaki, študentje in stažisti v dnevnem izobraževanju (vrnitev v 12 urah), vozniki v mednarodnem prometu. Vstop na Hrvaško brez negativnega PCR-testa je možen tudi za tranzit, ki je opravljen v manj kot 12 urah. Vstopajo lahko tudi pacienti zaradi neodložljivih zdravstvenih razlogov, je še povedal Jakopin in dodal, da po njihovih informacijah od včeraj težav na meji ni bilo, zavrnjena sta bila dva slovenska državljana.
Komentarji