Beljakovinska podhranjenost starejših je velik problem

Ljubljana – Področje prehrane, ki je eden ključnih dejavnikov zdravja, je zanemarjeno v marsikaterem domu za starejše, da o nemočnih, ki živijo doma, niti ne govorimo, so opozorili v združenju za dostojno starost Srebrna nit. Ugotavljajo, da je država poskrbela za nadzor prehrane v vrtcih in šolah, starostnike pa tudi na tem področju močno zanemarja.

Zato so pri starejših ljudeh, ki imajo veliko kroničnih bolezni, tudi bistveno bolj izražene njihove bolezenske težave, kar pomeni, da je naša zdravstvena politika ekonomsko negativno naravnana, so zapisali v javnem pismu. Naslovili so ga na domove, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za zdravje, zavod za zdravstveno zavarovanje in varuha človekovih pravic.

Preveč maščob, soli, sladkorja in moke

Kot pravi predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden, se na združenje obračajo številni uporabniki domov in njihovi bližnji, ki ugotavljajo, da tamkajšnja prehrana ni prilagojena potrebam starejših. Različne študije in sami oskrbovanci ugotavljajo, da je večinoma neprimerna, saj vsebuje preveč maščob, soli, sladkorja in moke v omakah in juhah. Jedilniki so nepravilno sestavljeni glede na potrebe starostnikov.

V domovih pa večinoma ni dovolj usposobljenih, ki bi se s tem ukvarjali. Navajajo opažanja raziskovalcev, da osebje v domovih, odgovorno za prehrano stanovalcev, nima dovolj znanja. Jedilniki so prevečkrat nestrokovno sestavljeni, saj ne upoštevajo prehranske stroke. Če pa se že vsega tega zavedajo, jim spodleti pri izvajanju.

Opozarjajo, da imajo starejši, ki danes živijo dlje, vrsto kroničnih obolenj in se zdravijo z različnimi zdravili, kar lahko negativno vpliva na njihovo prehranjevanje. Nastanejo spremembe v apetitu, absorpciji in presnovi zaužite hrane, kar povečuje tveganje za podhranjenost. To se zgodi, če starostnik poje premalo hrane na obrok in spije premalo tekočine, če prehrana ni dovolj raznolika, prehranska izbira pa ni ustrezna. Mnogi so podhranjeni, ker ne morejo jesti brez pomoči in zaužijejo premalo obrokov. Težave so tudi posledica neustrezne zdravstvene pomoči pri prehranjevanju.

Premalo usposobljenih strokovnjakov

Po evropskih študijah je največji problem starajočega se prebivalstva beljakovinska podhranjenost. Po podatkih evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem kar 60 odstotkov oskrbovancev v domovih ni pravilno prehranjenih, torej so podhranjeni. Ob tem v Srebrni niti ugotavljajo, da je premalo zdravstvenih strokovnjakov, ki so usposobljeni za prepoznavanje sprememb v organizmu in presnovi, ki se pojavijo s staranjem.

Prav tako primanjkuje kliničnih dietetikov, ki bi posameznike individualno obravnavali in jim prilagodili prehrano. Zato je tudi pri starejših zaradi zavračanja hrane in pomanjkanja apetita pogosta anoreksija. Prihaja do vnetij, senzoričnih motenj in motenj požiranja. Pojavijo se težave pri tvorbi inzulina ter sintezi maščob in proteinov v telesu, kar se kaže v upadanju telesne mase. Vse to vodi v še slabše prehranjevanje.



Dietetiki opozarjajo, da pri različnih starostnih težavah oseba zaužije samo 40 odstotkov potrebnih snovi. V Srebrni niti opozarjajo, da je zato morali temu nameniti posebno skrb. Po njihovem mnenju bi bilo treba vpeljati redno presejanje na prehransko ogroženost, oceno prehranskega stanja z meritvijo sestave telesa ter po potrebi tudi laboratorijske meritve.

Na podlagi prehranske diagnoze in ocene presnovnih motenj, na primer kaheksije – ta se razvije kot posledica vnetnega stanja in je najpogostejša pri bolnikih z rakom, spremlja pa tudi druge kronične bolezni in vodi v izgubo puste in maščobne telesne mase ter zmanjšanje zmogljivosti – bi moral nato osebni zdravnik pravočasno predpisati ustrezna prehranska dopolnila. Z vsakim pregledom dietetika naj bi po podatkih evropskega združenja dietetikov EFAD privarčevali od 35 do 65 evrov.

Posamezniku prilagojen prehranski načrt

Raziskava v slovenskih domovih za starejše je potrdila potrebo po sistematičnem spremljanju kakovosti prehrane starostnikov. V Srebrni niti so prepričani, da je mogoče to problematiko reševati samo multidisciplinarno, pri čemer je treba najprej zbrati in analizirati podatke o prehranjenosti. Na podlagi tega pa je mogoče s sodelovanjem različnih strokovnjakov izdelati celosten načrt prehrane, pri čemer naj poleg osebja v domovih sodelujejo tudi starejši in njihovi bližnji, pravijo v združenju.

Opozarjajo še, da je že od leta 2008 v priporočilih ministrstva za zdravje pri prehranski obravnavi bolnikov v bolnišnicah in starejših v domovih priporočeno redno tedensko presejanje na prehransko ogroženost oziroma ocena stanja prehranjenosti. Pri prehransko ogroženih morata slediti ustrezna strokovna obravnava in oblikovanje posamezniku prilagojenega prehranskega načrta.