Veliki Korinj, Ivančna Gorica – V spomin na padle italijanske in slovenske partizane v oktobrski pet-dnevni ofenzivi nemškega okupatorja in domobrancev leta 1944, je danes pred spomenikom padlim junakom na Velikem Korinju potekala spominska slovesnost, na kateri je zbranim spregovoril član zveze borcev in nekdanji poveljnik grosupeljskega območnega štaba teritorialne obrambe
Miloš Šonc.
Italijani so bili v naši domovini okupatorji in so Slovencem jemali dostojanstvo, pravice in tudi domove, a so bili med njimi tudi taki, ki so se z ramo ob rami hrabro borili s slovenskimi in jugoslovanskimi partizani in si tako zaslužili spoštovanje.
28
italijanskih partizanov je padlo na Korinju.
In prav tem ljudem je bila danes ob množici navzočih, tudi gostov iz Goriške pokrajine iz Italije in častni straži slovenske vojske, izkazana čast za njihov pogum in doprinos k zmagi nad fašizmom.
Med proslavo pred spomenikom padlih borcev. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
V bojih v tem delu Suhe krajine med 17. oktobrom in 21. oktobrom pred 74 leti je padlo 28 italijanskih in pet slovenskih partizanov. Obujanje spominov na Korinju poteka vse od leta 1984, ko so slovenski in italijanski antifašisti postavili spomenik padlim borcem.
Želja po svetu brez vojn
Ideja o večvrednosti posamezne rase, nacije ali države na eni strani in na drugi o vseh ostalih, ki so ničvredni ter primerni le za izkoriščanje, delovno silo in sužnje, pa žal ni zamrla, je opozoril govornik Šonc.
V kulturnem programu so med drugimi nastopili tudi učenci iz podružnične osnovne šole Krka. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
»Nasprotno, pojavlja se v novi preobleki, enkrat v vojnah na Balkanu, v Ameriki in v Evropi, Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, ali kakšnem drugem delu sveta. Zdi se, kot da ta svet ne more brez vojn, izkoriščanja, vsiljevanja volje močnejših in brez strahu,« je povedal Šonc, ki je izkazal spoštovanje do padlih na Korinju, ki so dokazali, da je mogoče preseči meje v glavah, saj je vera v mir, enakopravnost, prijateljstvo ter boljše in lepše življenje vseh ljudi tista, ki jih je združevala z dejanji, ki so trajna.
Zbranim je spregovoril Miloš Šonc, nekdanji poveljnik grosupeljskega območnega štaba teritorialne obrambe. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Dotaknil se je tudi beguncev, za katere je prepričan, da so posledica vojnih grozot in izkoriščanja, zato so lahko le razlog za solidarnost, ne pa razlog za vnovično obujanje rasnega, verskega in drugega sovraštva. »Želimo verjeti, da so najmočnejši in najbogatejši, tako v Ameriki kot v Evropi in drugod po svetu sposobni živeti v svetu brez vojn, v svetu miru in prijateljstva,« je sklenil Šonc, nekdanji pripadnik slovenske teritorialne obrambe.
Zgodovina
4. bataljon Roma je bil sestavni del brigade Frana Levstika in so ga ustanovili 1. avgusta leta 1944. Služil je za usposabljanje novih borcev. Sestavljali so ga skoraj izključno borci italijanske narodnosti. Brigada je pripadala italijanskemu odporniškemu gibanju, toda dokler je bila na slovenskem ozemlju, je bila pod poveljstvom slovenskih partizanskih sil.
Med 17. in 21. oktobrom 1944 je bil bataljon razmeščen na položajih na Velikem Korinju nad reko Krko. Nemci in domači izdajalci - domobranci so ga presenetili in nepričakovano napadli. Že prvega dne je v neenakem boju padlo 28 borcev, v nadaljnih bojih naslednjega dne pa še pet partizanov.
Kasneje je bil bataljon premeščen v Belo Krajino, kjer je postal jedro italijanske brigade Fontanot.
Komentarji