Baterijski hranilniki na poti v prakso

Elektro Celje je v bližini Šolskega centra Velenje postavilo prvi modularni baterijski hranilnik električne energije, ki so ga poimenovali Amber. Zasnovan je na najnovejši tehnologiji baterij, sistema za upravljanja baterije (BMS), pretvornikov in z naprednim krmilnim sistemom ter je v celoti plod domačega znanja.

Baterijski sistem je razvilo podjetje C & G iz Ljubljana skupaj s partnerji Tab Mežica, podjetjem Prinsis in Sipro inženiring. Vodilni partner v projektu je bila družba Elektro Celje, ki je baterijski sistem umestila v elektroenergetsko omrežje, poskrbela za integracijo, pilotske teste in analitiko pridobljenih podatkov.

Iz Elektra Celje so sporočili, da so bile v projektu razvite programske storitve, monitoring in krmilni sistem upravljanja sistema za testiranje sistemske prožnosti in zagotavljanje kakovostnejšega napajanja v lokalnem omrežju. V okviru naprednih integracij bo C & G razvil in implementiral programski vmesnik, ki bo Elektru Celje omogočal integracijo, daljinski nadzor in vodenje sistema z uporabo naprednega ADMS sistema iz distribucijskega centra vodenja.

Baterije komunicirajo s krmilnimi napravami

Razvojni Li-ionski oddelek mežiške družbe TAB je razvil modularno zasnovo baterijskega sistema, ki omogoča serijsko proizvodnjo Li-ionskih (LFP) baterijskih sistemov za doseganje velikih kapacitet, ki so nujne za zagotavljanje podpore elektroenergetskih sistemov v primeru integracije v distribucijsko omrežje. »Baterijski sistem omogoča pošiljanje podrobnih podatkov o delovanju baterijskega sistema na nadzorno krmilne naprave, ki nato s temi podatki poskrbijo za neposredno izboljšanje obratovanja in zanesljivost napajanja omrežja,« so sporočili iz Taba. V projektu je sodelovalo sedem inženirjev Li-ionski oddelka s področja strojništva, elektrotehnike in informatike.

Elektro Celje pri obratovanju in zagotavljanju zanesljivega napajanja omrežja običajno povečuje energetske zmogljivosti omrežja z graditvijo novih vodov, kabliranjem omrežja, vzdrževanjem daljnovodnih tras in postavitvijo novih stikalnih elementov v ključnih točkah omrežja.

»V zadnjem času se s širšo uvedbo digitalizacije v podjetju in novimi raziskovalnimi projekti postavlja vprašanje, ali podobne učinke lahko dosežemo tudi z ukrepi v konceptu pametnih omrežij, ki jih lahko spremljajo nižji stroški implementacije. S projektom Amber in tehnologijo baterijskih hranilnikov električne energije želimo preizkusiti možnost zniževanja koničnih obremenitev, saj se zavedamo, da bodo omrežni baterijski hranilniki kmalu masovno prodrli na trg sistemskih storitev. Menimo, da sta vključitev in testiranje teh tehnologij skupaj z močnimi orodji za monitoring in vodenje distribucijskega omrežja, kot je, na primer, ADMS, ključna za kakovostno izvajanje sistemskih storitev skupaj z njihovimi ponudniki,« so povedali v Elektru Celje.

Hranjenje energije je del energetskega prehoda

V projektu Amber želijo poleg testiranja zmanjševanja konic preizkusiti tudi podatkovno integracijo med baterijskim sistemom in naprednim sistemom ADMS za potrebe proženja aktivacij fleksibilnosti. V Elektru Celje pojasnjujejo, da sistem ADMS distribucijskim operaterjem omogoča ključno vlogo pri uvajanju tehnologij BHEE na trg prožnosti.

»Na podlagi analitskih izračunov elektrooperater lahko tudi določi optimalni produkt, ki ga želi kupiti na trgu in tako zagotovi boljše delovanje omrežja, ki ga upravlja. V projektu gre predvsem za celostno optimizacijo obratovalnega stanja nizkonapetostnega omrežja z BHEE in določitev kritičnih meja obratovanja z uporabo drugih podatkov o omrežju,« razložijo v Elektru Celje.

Elektriko bo treba shraniti, možnosti pa je več

»Tudi lokacija postavitve baterijskega sistema ni naključna. Šaleški energetski bazen, ki v Termoelektrarni Šoštanj že več let proizvaja tretjino električne energije v Sloveniji, je namreč na pomembnem razpotju. Globalne podnebne spremembe in posledično težnja k ogljični nevtralnosti sta cilja, ki narekujeta spremembe v tej panogi. Čas je za premišljen energetski prehod, za pripravo nove energetske prihodnosti, ki bo temeljila na razogljičenju, decentralizaciji proizvodnje in digitalizaciji,« je povedal Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje.

»Sposobnost shranjevanja električne energije zagotavlja elektroenergetskemu sistemu prožnost, da vsak trenutek lahko zagotovimo dobavo, izenačeno s sedanjim povpraševanjem. S tem se izboljša splošna učinkovitost in varnost sistema. Zavedamo se, da če bodo uresničena pričakovanja, ki jih imamo danes do razvoja na področju hranilnikov energije, s katerimi bo mogoče reševati tudi vprašanje sezonskega hranjenja energije, bo precej preprosteje zagotoviti pravičen prehod v bolj do okolja prijazen in trajnostno prilagodljiv, zanesljiv, varen in cenovno ugoden energetski sistem,« je poudaril Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo.