Ljubljana – Večina šol je učence včeraj obvestila, kako se bo prihodnji teden začel pouk na daljavo. Nekateri so se tako izobraževali že teden pred počitnicami, ki so ga zaznamovale velike težave na spletu. V zavodu Arnes so podaljšane počitnice izkoristili za dodatno pripravo in ocenjujejo, da težav ne bi smelo biti. Starši, ki lahko gredo k pedikerju, ne morejo pa otrok poslati v šolo, bodo najmlajšim morali pri delu pomagati.

Na daljavo se bo prihodnji teden izobraževalo vseh 260.000 učencev in dijakov. Tomi Dolenc iz Arnesa pravi, da so se pripravili: »Ocenjujemo, da bodo spletne učilnice zmogle povečano uporabo, ki se obeta zaradi popolnega zaprtja šol. Storitev je bila stabilizirana že v prvem tednu, med počitnicami pa smo dodatno razširili strežniške zmogljivosti, z nadgradnjami pohitrili sistem ter izboljšali oziroma optimizirali delovanje aplikacije, tako da smo odkrili in odstranili oziroma nadomestili nekatere funkcije, ki so upočasnjevale delovanje. Izvedli smo tudi več testiranj obremenitve, ki kažejo, da bi sistem v tem trenutku prenesel precej večjo obremenitev kot tisti teden pred počitnicami, prav tako smo dodatno okrepili zaščito proti napadom.« Dodal je, da spletne učilnice niso edino orodje in da je Arnesove videokonference ves teden pred počitnicami v dopoldanskem času uporabljalo od 100.000 do 200.000 uporabnikov.


 

Oprema in splet

Še vedno vsi učenci in dijaki nimajo dostopa do računalnika in spleta. Če je danes kdo brez spleta, ga do ponedeljka verjetno ne bo dobil, vendar Dolenc poudarja, da bele lise niso le območja povsem brez dostopa do spleta: »Nanašajo se na pomanjkanje širokopasovnega interneta, lahko pa je interneta 'dovolj' za komunikacijo, veliko je odvisno od lokalne infrastrukture. Če je v kraju zadovoljiv signal, lahko uporabimo mobilne pakete z modemi. Arnes je nekaj takšnih modemov že razdelil šolam, v kratkem jih bomo dobili še nekaj, skupaj 400, kar sicer najbrž ne bo pokrilo vseh potreb. Še vedno so tudi težave pri razpoložljivosti opreme.«

Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta opozarja, da oprema in dostop do spleta še zdaleč nista vse in je treba znati vse to tudi uporabljati. »Pedagoški inštitut je že leta 2014 pristojno ministrstvo opozoril, da imamo v Sloveniji očitno neko izkrivljeno sliko, kako uspešni so naši osnovnošolci pri uporabi IKT. Da niso tako uspešni, je pokazala mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti. Prav tako smo leta 2017 v mednarodni raziskavi bralne pismenosti sporočili, da so naši četrtošolci boljši bralci na papirju kot na računalniku. Pomembne so tudi vse druge komponente, denimo, koliko učencev nima svoje mize za učenje. Vsi dokazi, da mora Slovenija na tem področju nekaj storiti, so že dolgo na mizi odločevalcev.«


 

Vrednost znanja

Otrokom bodo, tako kot do zdaj, pri delu na daljavo morali pomagati starši. Vsaj prvošolcem, ki v tem času večinoma še ne znajo brati. Tega se očitno zavedajo tudi na zavodu za šolstvo, ki so v priporočilih učiteljem razredne stopnje zapisali, da »stik učitelja z učenci od 1. do 3. razreda poteka prek staršev«, da pa starši učitelja »ne morejo nadomestiti«.

Starši se medtem tudi po družbenih omrežjih sprašujejo, kako je mogoče, da so odprte trgovine z igračami, avtomobili in pedikerske storitve, ne pa šole. Podobno se sprašuje tudi predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan, ki opozarja, da so šole odprte večinoma po vsej Evropi: »Stroka je očitno v državah zahodne Evrope različna ali pa so drugačne prioritete. Tam imajo sicer zelo okrnjeno javno življenje, ponekod celo iz hiš ne smejo brez dovoljenja, a šole so odprte! Očitno pri nas nekateri politiki menijo, da znanje ni tako pomembno. Mislim pa, da je za prihodnost naše države znanje najpomembnejše.«