Po znanje v šolo, ne za računalnik

Ljubljana – Kako se bo prihodnji teden nadaljevalo šolsko leto, naj bi izvedeli danes. Po zadnjih podatkih, ki jih šole pošiljajo ministrstvu za izobraževanje, so v osnovnih šolah okuženi 504 zaposleni (1,75 odstotka), v karanteni je še 134 zaposlenih (0,38 odstotka). Če se bo šola nadaljevala na daljavo, četudi le za nekatere, ostaja še veliko težav in nejasnosti.

Vse šole nimajo primerov okuženih zaposlenih ali učencev. Ker je situacija zelo različna, predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan pravi, da bi bila najpametnejša rešitev, da bi tako kot pri vrtcih lokalne skupnosti z ravnatelji presojale, ali šolo odpreti ali ne: »Ko je bil žled, so bile nekatere šole zaprte, druge so delale. Takrat je bilo vsem jasno, da šole niso v enakem položaju in da ni treba, da so zaradi ducata prizadetih zaprte vse. Zdaj pa zaradi tistih, kjer pouka ne more biti, znižujemo standard v vsej državi! Vsem, ki so doma, pa bi lahko bili v šoli, delamo škodo. Morali bi le spremeniti pravilnik o šolskem koledarju tako, da bi omogočal, da bi ravnatelji sami določili, kdaj bodo opravili obveznih 190 dni pouka. Bi pa seveda s tem celotna družba morala stopiti iz cone udobja.«


 

Po Evropi odprto

Glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj je do predloga, da bi o odprtju/zaprtju šol odločali župani in ravnatelji, zadržan: »Nastajale bi velike razlike. Ključno je, da država pove, kako bo delala. In da to pove pravočasno, ne pa iz tedna v teden vse spravljati v travmatično vzdušje. Tudi to podaljšanje počitnic je le odlašanje.« Da bodo za odločitev vnovič izvedeli prepozno, opozarja tudi Pečan: »Do več kot pol milijona državljanov – učencev, staršev, učiteljev – se vlada obnaša neodgovorno, ko čaka na sejo vlade. Če bi imel Churchill med drugo svetovno vojno sestanke le ob četrtkih, bi bili vsi tepeni.«

Predsednica Evropskega združenja ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol Barbara Novinec pravi, bodo osnovne šole po Evropi prihodnji teden praviloma odprte, zagotovo pa v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, kjer imajo med zaposlenimi 5,1 odstotka okuženih.


 

Kako do ocen?

Če se bo pouk nadaljeval na daljavo, bo eno večjih vprašanj pridobivanje ocen. »Protokolov za ocenjevanje na daljavo ni. Kako doseči elementarno poštenost? Pri nekom bi morda mama pod mizo sedela. Kaj so torej delali pol leta? Poleg tega ni dogovorjeno, ali se šteje, da je otrok prisoten, če se zgolj prijavi v videokonferenco? Kako se piše dnevnik? Prilagoditve bi bile nujne, pa jih ni. In to ministrstvu dopovedujemo že pol leta!« opozarja Štrukelj. Z ministrstva so sporočili, da nam bodo na ta vprašanja odgovorili prihodnji teden.



Ocenjevanja na daljavo pa že izvajajo v srednjih šolah, kjer ta teden ni počitnic. Kot je dejal ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja, dijaki rešujejo kvize na čas, teste z uporabo virov, e-učilnice … Dodal je, da je možnosti veliko, da pa vzamejo veliko časa, in priznal, da je tak način dela verjetno bolj izvedljiv v srednješolskem splošnem izobraževanju kot v osnovnih šolah. Težave se kljub temu pojavljajo, je opozoril Deleja: »Še vedno imamo težave s prenosom podatkov, mobilni operaterji se ne odzivajo. Druga skrajnost je, ko imajo dijaki eno videokonferenco za drugo, problem je motivacija, da razred pripraviš do tega, da sodelujejo, da imajo še vedno občutek skupnosti. Na naši šoli nimamo trenutno nobenega okuženega zaposlenega. Mislim, da bi z neko trezno presojo, ki smo je ravnatelji zagotovo zmožni, znali sami kolobariti – koga imeti v šoli in koga ne. Samo naj nam pustijo avtonomijo, da se sami odločimo.«

Da bi bilo nadaljevanje šolanja na daljavo lahko strel v koleno, potrjuje tudi Pečan: »Pouk na daljavo je možen nadomestek le za občasno delo. Če bi pouk na daljavo deloval, bi ga v Singapurju in Koreji zagotovo že imeli.«