V zadnjem desetletju se je število različnih imen prebivalcev Slovenije povečalo za 10.000 na 58.000, tistih unikatnih je več za kar 8000. Razlog bi kajpak lahko iskali v domiselnosti staršev, ki želijo otrokom dati čim bolj svojevrstno ime, a v resnici je razlog, kot ugotavljajo na republiškem statističnem uradu, v vse bolj pestri narodnostni sestavi ljudi, ki živijo na območju Slovenije.

Medtem ko se je število unikatnih imen povečalo na 41.000, se je število najpogostejših (tistih s frekvenco nad 20.000) zmanjšalo s sedmih na le tri, to so Marija, Ana in Franc. Prvih je še vedno skoraj 52.000 in so v povprečju stare 70 let, ime Ana nosi 24.600 prebivalk Slovenije in so v povprečju stare 54 let, Francev je nekaj manj kot 21.000 in imajo povprečnih 67,5 leta. Frekvenca imen Janez (ki je med moškimi na drugem mestu), Anton, Ivan in Jožef je padla pod 20.000, s seznama desetih najpogostejših je od leta 2010 izginil Marjan, na novo pa se je nanj uvrstil Luka, ki že lep čas drži sloves najbolj priljubljenega imena za dečke.

S seznama desetih najpogostejših ženskih imen je od leta 2010 izginila Jožefa, na novo pa se je leta 2014 nanj uvrstila Andreja. Med prvimi petimi ni bilo sprememb: tako kot pred desetletjem so to Marija, Ana, Maja, Irena, Mojca.
 

Tuja, poslovenjena, sestavljena

Bistveno več dela bi imeli z naštevanjem novih unikatnih imen. Od leta 2010 jih je namreč za kar 8126 več. Med vsemi imeni je takih kar 70 odstotkov. Kot navajajo na statističnemu uradu, je veliko tujih imen, imen, katerih posamezni glas se zapisuje z dvema enakima črkama, največ pa je sestavljenih, torej takih, ki so kombinacija dveh imen.

Vzrokov za naraščanje števila unikatnih imen je več, čeprav je le malo takih, ki jih statistiki lahko izmerijo. Prvi takšen oprijemljiv vzrok je sprememba v sestavi prebivalstva: »V 2010 so tuji državljani predstavljali štiri odstotke prebivalstva Slovenije in so prihajali iz 135 različnih držav, na začetku leta 2020 pa je bilo tujih državljanov skoraj še enkrat toliko (7,5 odstotka prebivalstva), prihajali pa so iz 159 različnih držav sveta.«



Naslednji vzrok, ki ga lahko izmerijo, je sestavljanje imen. Takih je skoraj polovica vseh, večina je unikatnih (najpogostejše je Ana Marija), z njimi pa je, kot je poudarila Tina Žnidaršič s statističnega urada, poimenovanih komaj 1,9 odstotka prebivalcev Slovenije. Vsi drugi vzroki so bolj predvidevanje in jih lahko zasledimo med opazovanjem vsakdanjega življenja. Nekaj je preprosto moda, ki ravno tako vpliva na starše pri poimenovanju potomcev, nekateri poslovenijo tuja imena ali povzemajo imena iz drugih kulturnih okolij, nekaj je vpliva numerologije in najbrž tudi domišljije. Vse to je prispevalo k temu, da smo imeli prebivalci Slovenije na začetku tega leta 28.035 moških in 30.126 ženskih imen, so navedli v statističnem uradu.


 

Zmagovalni Novaki

Do ravno tako zanimivih izsledkov so prišli pri desetletni analizi priimkov. Prebivalci Slovenije imamo 124.950 različnih. S 77 odstotki priimkov se identificira po manj kot pet prebivalcev, skoraj 60 odstotkov se jih pojavi le enkrat – večinoma gre za kombinacijo dveh priimkov, ki jih imajo največkrat poročene ženske, včasih tudi otroci, rojeni neporočenim staršem. Na lestvici desetih najpogostejših priimkov v zadnjih desetih letih ni bilo bistvenih sprememb. Edini, ki ga ima več kot 10.000 oseb, je še vedno Novak (10.881), sledijo Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič.

Med priimki je tudi 288 takih, ki so glasovno oziroma pisno enaki imenu katerega ob več kot 6000 naselij Slovenije, nosi pa jih 37.963 prebivalcev. Najpogostejši taki priimki so: Breznik (tako se piše 1686 prebivalcev), Pečnik (1616), Javornik (1112), Jamnik (1094), Bukovec (1.025) in Resnik (1014). So pa tudi priimki, ki so enaki imenom naselij brez prebivalcev, na primer Slapnik (tako se piše 460 prebivalcev), Puc (392) in Lisec (258).

Med imeni prav tako najdemo taka, ki so enaka poimenovanju naselij. Takih je 52 ženskih in 49 moških imen. Najpogostejša ženska iz te skupine so Zala (tako je ime 4730 prebivalkam), Lucija (3812), Biljana (708), Draga (499) in Mihelca (104). Najpogostejše tovrstno moško pa je Primož (5713), sledijo Anže (5674), Urh (755), Florjan (384), Gaj (285), Vitan (203) in Dane (164).
 

Ana in Oto

Med posebnimi imeni in priimki so statistiki izbrskali še palindrome, besede, ki se enako berejo z leve proti desni kot z desne proti levi. Takih imen je 73, več jih je med ženskimi (46). Tretjina se jih začne (in konča) na črko A, več kot polovica jih ima po tri črke, tretjina pa po pet črk. Najpogostejše ime palindrom je kajpak Ana, kakor se imenuje skoraj 25.000 prebivalk, tu so še Anna, Ada, Ava, in Aja. Med moškimi imeni palindromi se večkrat kot stokrat pojavijo Oto, Tit ter Neven.

Priimkov palindromov je približno toliko kot imen, 75. Več kot polovica jih ima po pet črk, nekaj več kot tretjina pa po tri. Najpogostejša sta Celec (333 prebivalcev) in Rakar (321), sledijo Rener (240) ter Kek, Kuk, Tot in Kok. Zmagovalna kombinacija v palindromih je torej Ana Celec – v Sloveniji je pet prebivalk s takšnim imenom in priimkom, lahko izvemo na Sursovi aplikaciji.