Alstom priznal odgovornost, Rotnik ne

Predstavnik pravnega naslednika nekdanjega Alstoma je na današnjem predobravnavnem naroku v zadevi šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) sklenil sporazum o priznanju odgovornosti. Nekdanji prvi mož Teša Uroš Rotnik krivde ne priznava. Ne priznava nobenega dejstva po obtožbi.

Zaradi priznanja Alstoma je zagovornik Uroša Rotnika Mitja Jelenič Novak predlagal, da se za vse ostale narok preloži, saj bodo od tega odvisni procesni in dokazni predlogi obrambe. Sodnica Mojca Turinek temu predlogu ni ugodila.
 
Jelenič Novak je bil nad priznanjem Alstoma presenečen: »Sodnica priznanja krivde še ni sprejela. Težko rečem, kaj bo naredila. Če bo priznanje sprejela, potem je to neugodno za vse obdolžence v tem postopku. Mi pa ni jasno, zakaj je Alstom krivdo v tej zadevi priznal, verjetno je zadaj kakšen večji dogovor med državo in Alstomom. Ker ni nobene dokazne logike, nobenega dokaza, da bi bil bodisi Rotnik bodisi Alstom vpleten v kakršna koli protipravna ravnanja v zvezi z ravnanjem bloka 6.«
 
Američani, pravni nasledniki Alstoma, so letos marca, spomnimo, v enem najbolj spornih, morda tudi največjem korupcijskem poslu v zgodovini samostojne Slovenije sklenili poravnavo v vrednosti 261 milijonov evrov.



Pogodba o poravnavi se ni ukvarjala z vprašanjem dokazovanja korupcije, čeprav je slovenska stran v 360 milijonov evrov vredni tožbi odškodnino zahtevala prav zaradi koruptivnih dejanj pri gradnji šestega bloka Teša.

Poravnava tudi ni vplivala na kazenski postopek, saj tega vodi tožilstvo, odločilo pa bo seveda sodišče. Kriminalisti so v preiskavi sicer ocenili, da znaša škoda iz obravnavanih kaznivih dejanj 297 milijonov evrov.

Končno na sodišču

 
Po dogovoru s tožilstvom bo pravna naslednica Alstoma poleg tega, da je priznala odgovornost v zadevi, plačal 23 milijonov evrov kazni in do 50.000 evrov sodnih stroškov. Specializirana državna tožilka Darja Šlibar je dejala, da priznanje krivde v vsakem postopku pomeni dodano vrednost: »O vsebinski presoji po sodišče šele odločalo, tako da sporazum še ni sprejet, vendar na specializiranem državnem tožilstvu ocenjujemo, da ni razloga, da ne bi bil.«
 
Zakaj je tako dolgo trajalo, da je zadeva Teš 6 vendarle prišla na sodišče, Šlibarjeva ocenjuje, da je bil kriv zamik sodne preiskave: »Specializirano državno tožilstvo je vložilo zahtevo za preiskavo v jeseni leta 2014 in preiskava je trajala štiri leta in pol. To ni običajna praksa.«


 
Da se je zadeva res predolgo vlekla, je precej ostro v sodni dvorani komentiral Jelenič Novak: »Sodišče je odredbe o prisluhih izdajalo v letu 2014! Pa ne le Rotniku, ampak tudi njegovi ženi kot sostorilki! In to štiri leta po tem, ko Rotnik ni bil več direktor!« Jelenič Novak je zahteval izločitev več dokazov, med drugim vse elektronske komunikacije, vključno z vsemi CD nosilci, pa tudi prisluhov, ki so jih opravili med Rotnikom in odvetnico Matejo Končan-Verstovšek. Ker se je z dokazi sodnica Mojca Turinek že seznanila, je vnovič zahteval izločitev tudi nje. Predlagal je še zaslišanje več prič.
 
Jelenič Novak je predlagal še, da mora tožilstvo boljše obrazložiti, kaj s posameznimi dokazi dokazuje. S tem se je strinjala tudi sodnica, ki je naložila tožilstvu, da jih mora dodatno obrazložiti vsaj do začetka glavne obravnave. Kdaj ta bo, še ni znano. Vsekakor pa se obeta dolgo in zahtevno sojenje. Samo obtožnica ima 1332 strani in okoli 43.000 prilog. Obdolženim pa grozi do 20 let zapora.