Alarmantno stanje v bolnišnicah

Pred slovenskimi bolnišnicami so po besedah strokovnih direktorjev najtežji dnevi in tedni od začetka pandemije covida-19, verjetno tudi najtežji tedni v njihovi zgodovini. V UKC Ljubljana so na robu zmogljivosti, v mariborskem so ob povečevanju potreb po bolnišničnem zdravljenju bolnikov s covidom-19 opozorili na alarmantne razmere. Bolnike bi lahko premeščali tudi v tujino, o čemer naj bi že govorili s sosednjimi državami.

Na vprašanja, ali bi bili pripravljeni sprejeti slovenske bolnike s covidom-19 in ali je naša država v zvezi s tem že morda vzpostavila stik z njimi, je Gerd Kurath iz urada koroške deželne vlade odgovoril, da kolikor ve, poizvedb o začasni pomoči z bolniškimi posteljami na Koroškem ni. »V bistvu so tudi sedanje razmere s covidom-19 na Koroškem in v Avstriji zelo napete, število okužb se močno povečuje in tudi zasedenost bolnišnic. Zvezna vlada skupaj z guvernerji držav odloča o zaostritvah ukrepov.« Morda bi Sloveniji lahko pomagali v Italiji, kjer so razmere precej boljše.

Odpovedi operativnih in specialističnih posegov

Operativne posege ali nenujne specialistične preglede so po slovenskih bolnišnicah že začeli odpovedovati. Vse se prilagaja zaostrenim razmeram. Glavni problem je pomanjkanje zdravstvenega kadra, predvsem intenzivistov. Pričakovati je, da bolniki brez covida-19 in tudi vsi, ki se bodo z njim še okužili, ne bodo dobili ustrezne obravnave. Zdravniki sicer obljubljajo, da se bodo zelo trudili, je pa, kot pričajo viri, delo v določenih bolnišnicah preslabo organizirano. Zdaj že odpovedujejo operacije, ki bi jih ob ustrezni organizaciji lahko izvedli.

INFOGRAFIKA: Delo 

Na to opozarjajo tudi strokovni direktorji bolnišnic. »Vse bolnišnice že morajo izbirati, katere dejavnosti bodo prisiljene žrtvovati, da bo najmanj kratkoročnih in dolgoročnih posledic za zdravje bolnikov. Pred bolnišnicami so najnapornejši dnevi pri reševanju življenj covidnih in necovidnih bolnikov. Eni in drugi imajo samo eno življenje in za ene in druge se moramo enako boriti. Enim in drugim lahko zagotovimo, da vrat bolnišnic ne bomo zaprli in da bolnikov ne bomo zapustili. Ne moremo pa jim zagotoviti, da bomo zdravstveno obravnavo vseh, ki nas nujno potrebujejo, zagotavljali po najvišjih standardih kakovosti in varnosti. Naredili pa bomo vse, kar je v naših močeh.«

INFOGRAFIKA: Delo 

Brez zapiranja drugih oddelkov ne bo šlo

Na robu zmogljivosti so v UKC Ljubljana. »Pripravljamo se za odpiranje dodatnih kapacitet tako za enoto intenzivne terapije kot za navadne postelje,« je dejala predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc. Zagotovijo lahko 80 postelj na intenzivni terapiji, zasedenih je bilo 65, medtem ko imajo na navadnem oddelku lahko 152 bolnikov, po razširitvi pa še dodatnih 40. »Po tem brez zapiranja drugih oddelkov ne bo šlo več,« je dejala. Težave imajo tudi v UKC Maribor, kjer jih skrbi, da se vse druge dejavnosti počasi ustavljajo. Zmogljivosti intenzivnega oddelka, kamor je prerazporejenih 40 zdravnikov z drugih delovišč in 91 medicinskih sester, ki tako manjkajo drugje, bodo po predvidevanjih zapolnili v enem tednu.

Številni se jezijo, ker odgovorni poletja niso izkoristili za priprave, da bi morda vzpostavili eno bolnišnico za covid-19, druge pa namenili drugim bolnikom. Na ministrstvu za zdravje so za STA pojasnili, da so se z vodstvi bolnišnic dogovorili za dodatne kapacitete na oddelkih za covid-19 – zagotovili bodo 300 intenzivnih postelj in 1200 navadnih postelj ter ukinili programe v referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja, zaposlene pa usmerili v bolnišnice za covid.