Na avstrijskem Koroškem bi težko skrbeli še za slovenske bolnike

Včeraj se je omenjalo, da bi slovenske bolnike s covidom premeščali tudi v tujino. Pogovori naj bi potekali s sosednjimi državami, a nam z ministrstva za zdravje ali ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s tem še niso nič odgovorili, čeprav smo jim poslali vprašanja že včeraj.

Mnogo odzivnejši so bili na avstrijskem Koroškem. Na današnja vprašanja, ali bi bili pripravljeni sprejeti slovenske bolnike s covidom in ali je naša država v zvezi s tem že morda navezala kontakt z njimi, je Gerd Kurath z Urada koroške deželne vlade odgovoril, da kolikor ve, poizvedb o začasni pomoči z bolniškimi posteljami na Koroškem ni. »V bistvu so tudi trenutne razmere s covidom na Koroškem in v Avstriji zelo napete, število okužb močno narašča, prav tako zasedenost bolnišnic. Danes zvezna vlada skupaj z guvernerji držav odloča o zaostritvah ukrepov.«

Civilna zaščita pripravljena na aktivacijo pri reševanju epidemije

Tudi slovenska vlada bo o tem odločala na seji, ki se bo začela ob 17. uri, medtem pa se operativni posegi ali nenujni specialistični pregledi po slovenskih bolnišnicah že odpovedujejo. Vse se prilagaja zaostrenim razmeram zaradi covida oziroma naraščajočemu številu bolnikov, ki jih je prizadel virus SARS-Cov-2. Glavni problem je pomanjkanje zdravstvenega kadra, predvsem intenzivistov.

Glavni problem pomanjkanje zaposlenih v intenzivni negi

Smo torej v situaciji, ko je povsem pričakovano, da bolniki brez covida, pa tudi vsi, ki se bodo z njim še okužili, ne bodo dobili ustrezne obravnave. Zdravniki sicer obljubljajo, da bodo dali vse od sebe, je pa, kot pričajo viri, delo v določenih bolnišnicah preslabo organizirano. Trenutno tako že odpadajo operacije, ki bi jih ob ustrezni organizaciji lahko izpeljali.

Namesto tega hodijo določeni zdravniki v službo gledat v zrak. Svojega dela ne morejo opravljati, na covid oddelek gredo lahko pomagati po lastni volji. Za delo s tovrstnimi bolniki niso niti usposobljeni.

Direktorji bolnišnic: Naredili bomo vse, kar je v naših močeh

Oglasili so se strokovni direktorji slovenskih bolnišnic, ki so navedli, da so pred slovenskimi bolnišnicami najtežji dnevi in tedni od začetka pandemije covid-19, verjetno tudi najtežji tedni v njihovi zgodovini. »Vse bolnišnice se že soočajo s tem, da izbirajo, katere dejavnosti bodo morale žrtvovati, da bo najmanj kratkoročnih in dolgoročnih posledic za zdravje bolnikov.

V bolnišnicah bodo postavljeni pred največje napore za reševanje življenj covidnih in necovidnih bolnikov. Eni in drugi imajo samo eno življenje in za ene in druge se moramo enako boriti. Enim in drugim lahko zagotovimo, da vrat bolnišnic ne bomo zaprli in da bolnikov ne bomo zapustili. Ne moremo jim pa zagotoviti, da bomo zdravstveno obravnavo vseh, ki nas nujno potrebujejo, zagotavljali v okviru najvišjih standardov kakovosti in varnosti. Naredili pa bomo vse, kar je v naših močeh,« so zapisali direktorji slovenskih bolnišnic.

UKC Maribor: v enem tednu bo zmanjkalo postelj na intenzivni terapiji

Stvari se odvijajo v neželeni smeri, predvsem pri polnjenju bolnišnice s covidnimi bolniki, je v izjavi za medije danes dejal direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Anton Crnjac. Posebej jih skrbi, da se vse ostale dejavnosti počasi ustavljajo, o čemer so danes ponovno razpravljali na kriznem sestanku, na katerem so izdelali natančno časovnico in opredelili kadrovske in prostorske možnosti.

Alenka Strdin-Košir, vodja oddelka intenzivne nege za covidne bolnike je povedala, da imajo trenutno na intenzivnem oddelku 38 postelj in možnost povečanja do 44, ko bo tako odločilo ministrstvo za zdravje. Predvideva, da bodo te zmogljivosti zapolnili v enem tednu. Za 38 postelj intenzivne terapije potrebujejo ogromno kadra. Trenutno je na ta oddelek prerazporejenih 40 zdravnikov iz drugih delovišč in 91 medicinskih sester, ki tako manjkajo na drugih deloviščih.

S kadrom, ki ga imajo, lahko po besedah vodje oddelka trenutno zagotovijo skrb za do 44 bolnikov na intenzivni negi. V bolnišnici imajo pripravljeno še eno možno lokacijo z dodatnimi največ 16 posteljami za intenzivno nego, a odpiranje še ene lokacije bi pomenilo težave pri kadrih, saj ti ne bi bili nujno usposobljeni za delo v intenzivni terapiji.

»Postelje bomo zagotovili, tudi ventilatorje bomo nekako zagotovili, problem pa je, da usposobljenega kadra nimamo več od kod vzeti,« je opozorila Strdin-Koširjeva in dodala, da strokovnost zna postati vprašljiva.

Ob tem se številni jezijo, ker je bilo na voljo celo poletje, da bi se zadeve ustrezno pripravile, da bi morda naredili eno covidno bolnišnico, ostale pa namenili drugim, prav tako pomoči potrebnim bolnikom. A smo ta čas žal zamudili, čeprav so vsi napovedovali črno jesen.

Novogoriška bolnišnica

V šempetrski bolnišnici je za covidne bolnike trenutno na voljo 40 navadnih in osem intenzivnih postelj. Danes je na navadnem covidnem oddelku hospitaliziranih 32 bolnikov, na intenzivnem oddelku pa sedem. »To pomeni, da so kapacitete skorajda že polne,« je povedala strokovna direktorica Dunja Savnik Winkler.

Poudarila je še, da so slovenske bolnišnice tik pred kolapsom, v njih je ostalo tako malo zdravstvenega kadra, tako zdravstvene nege kot tudi zdravnikov, in da v tako slabem stanju še nismo bili.

O morebitnem pošiljanju covidnih bolnikov na zdravljenje v druge države bodo odločale slovenska in druge vlade. »Govorimo o premeščanju kritično bolnih pacientov. V zahodnem delu Slovenije bi si lahko pomagali z Italijo. Kakšnih večjih in podrobnejših informacij o tem pa ta trenutek nimam,« je pojasnila strokovna direktorica šempetrske bolnišnice.

Na ministrstvu za zdravje so za STA pojasnili, da so se z vodstvi bolnišnic dogovorili za dodatne kapacitete na covidnih oddelkih. Nove maksimalne kapacitete so 300 intenzivnih postelj in 1200 navadnih postelj. Ukinili bodo programe v referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja, zaposlene pa bodo usmerili v covidne bolnišnice.