Al' si knap al' pa glažar. Oboje nikoli.

Nekoč je sredi hrastniške doline stal Riklov most. Dolino, ki velja za zibelko rudarjev in steklarjev ali, kot rečejo domačini, knapov in glažarjev, je delil na pol. »Gor' po dolini« so vladali knapi, »dol' čez« pa glažarji. Bili so si zdrava konkurenca – le da bi se drug z drugim poročali, ni bilo zaželeno. Ravno zato so glažarske punce še raje hodile s knapovskimi sinovi in obratno … In v tem, da sta se glažarska Ana in knapovski Franci odločila vzeti, je tudi glavni zaplet lutkovne predstave za odrasle Knapi in glažarji, ki jo bo Marionetno gledališče Jurček v ponedeljek premierno uprizorilo na hrastniškem odru.

Avtorica predstave in animatorka ter izdelovalka lutkarskih obrazov Špela Ulaga je dogajanje postavila – kam drugam kot v gostišče. Če se je v Hrastniku nekoč vse podvajalo, bilo knapovsko in glažarsko, so bila gostišča kar tri. Vsem se je reklo Pr' Logar in v enem od njih se začenja zgodba dveh družin in dveh stanov: knapovskega ter glažarskega. »Skozi humor sem želela predstaviti le tisto najboljše v naši zgodovini in v naših ljudeh, brez obsojanja enih ali drugih,« pripoveduje Špela Ulaga.

Špela Ulaga, avtorica predstave Knapi in glažarji, je informacije o steklarstvu zbirala za diplomsko nalogo. FOTO: Polona Malovrh

Kako je konkurenca svojčas spodbujala razvoj Hrastnika, pojasni Jerica Ulaga, predsednica Marionetnega gledališča Jurček: »Če so eni naredili nogometni klub, so ga še drugi. Če so eni ustanovili svojo 'plehmuziko', so jo še drugi. Če so eni sklenili imeti pevski zbor, so ga naredili še drugi, in celo dve gledališki skupini je imel Hrastnik nekoč.«

Le lutkarska skupina je bila od nekdaj ena sama, in to rudarska. »Imajo pa zato glažarji svoj steklarski grad in se zadeva spet uravna v zadovoljstvo obojih in v napredek celotnega kraja,« ugotavlja predsednica. Zdaj so oboji, knapi in glažarji, bogatejši še za predstavo, v kateri ni stranskih vlog – so le glavne in pripadajo tako knapom kot glažarjem.

Pr' Logar

Pr' Logar za mizo sedita lepo oblečena očeta obeh otrok, ki se želita poročiti: Anin oče glažar in Francijev oče knap. Drug drugemu hvalita vsak svoj poklic, češ da se nikjer ne gara bolj kot v jami in nikjer bolj kot v glažuti, ni ga bolj pomembnega poklica, kot je knap, in ne, kot je pihalec stekla. Hvale je toliko, da je bilo treba kopanje premoga in pihanje stekla tudi konkretno prikazati, se šali Špela Ulaga, ki je poskrbela tudi za nekaj tehničnih rekvizitov. Poustvarila je knapovsko delovišče s »premogom« in lampo, knapu pa v roke posadila »kramp na vrvici«. Kajti kako bi lahko bolj nazorno kot z njim kopal rudo? Glažar je izpod njenih rok prejel ročno izdelano »steklarsko peč«, ki sveti in žari. Kajti kako bi drugače lahko pihal steklo?

Žene knapov in glažarjev so tudi v zgodovini zasavskega rudarstva in steklarstva večkrat posegle v usodno dogajanje v jami ali glažuti. FOTO: Polona Malovrh

Ker naj bi bile knapovske ženske tudi v resnici večkrat »krive« za kakšen štrajk v jami, pa tudi za kakšen srečen konec štrajka, brez njih tudi v predstavi Ulagove ne gre. Knapova in glažarjeva žena se možema pridružita v gostišču v trenutku, ko bi se zadeva lahko nevarno zapletla. In vse skupaj obrneta na kulinariko. Svoja moža potolažita, češ da bo na ohceti vsega dovolj, tudi tistega, kar imata najraje.

Toda kulinarika je, resnici na ljubo, Hrastničane v zgodovini nemalokrat razdvajala. Če so glažarji prisegali na krumpantoč, nekakšne krompirjeve polpete, so knapi oboževali funšterc – knapovsko sonce iz moke in jajc. In prav kulinarična poslastica po imenu bela pita je v predstavi kriva za glavni zaplet ...

Bela pita in mlada dva

Pravzaprav za zaplet poskrbita mlada dva, ki se – končno! – oglasita Pr' Logar. Mladih tudi na podstrešju hrastniškega muzeja, v sobi, kjer je stalna razstava znamenitih knapovskih marionet, ves čas našega obiska kar ni bilo videti. Spretno sta se smukala nekje v tesnem in temačnem zaodrju ...

Oče knap koplje premog. Foto Polona Malovrh

A ko Pr' Logar beseda da besedo, se mlada spreta, in to zaradi bele pite za svate. »Raziskovala sem, od kod je prišla ta sladica v Hrastnik, a nisem mogla odkriti. Vemo le, da ni zasavska. Pol Hrastnika, glažarji, jo dela z limono in sladkorjem, druga polovica, knapovska, pa z rumom in čokolado,« razlaga Špela Ulaga. In dodaja, da je v vsem skupaj najbrž tudi nekaj barvne simbolike, saj je steklo prozorno, premog pa črn. »Toda obema rečemo bela pita.«

Družinski očetje so imeli že pri Shakespearu odločilno vlogo. V Romeu in Juliji se zaradi sprtih Montegovih ter Capuletovih zgodba konča tragično. Kaj pa v Knapih in glažarjih? Ob zapletu z belo pito je hamletovsko vprašanje na mestu: biti ali ne biti? Poroka med glažarjevo hčerjo in knapovskim sinom torej bo ali ne bo? Špela in Jerica Ulaga sta skrivnostni: »To bo jasno šele v ponedeljek zvečer …«

In zakaj najprej lutke za odrasle?

Lutkarstvo ima v Hrastniku 75-letno tradicijo. V 70. letih je zamrlo, v 90. so lutke obnovili, od leta 2011 pa tradicijo nadaljuje Marionetno gledališče Jurček. FOTO: Leon Vidic

Špela Ulaga je informacije o steklarstvu zbirala za svojo diplomsko nalogo. Ker jo je najbolj fasciniralo ročno izdelano steklo, je obiskala tudi nekaj pihalcev. Stekla v Steklarni Hrastnik sicer že štiri leta ne pihajo več. S terena pa je vsakič prišla bolj oborožena tudi z informacijami iz rudarske zgodovine. Zato se je odločila oboje preplesti in iz »malih ljubkih zgodbic« je sklenila ustvariti kratko zgodbo in jo postaviti na lutkovni oder. A v to zgodbo je posegla še ena – iz statistike gledališča Jurček, po kateri je povprečna starost v ansamblu 66 let. Kar je bilo tudi »krivo«, da so se snovalci lutkovno predstavo za začetek odločili zaigrati pred odraslimi in jih obenem povabiti, naj prispevajo svoje anekdote iz dobrih starih časov kraja. Z njimi bodo nadgradili poletno predstavo o knapih in glažarjih za festival Rdeči revirji za mlajše občinstvo.

Na volka, ki ga je izdelala za predstavo Volk in trije prašički, je Špela Ulaga še posebno ponosna. FOTO: Polona Malovrh

Belo pito bo mogoče na ponedeljkovi premieri tudi pokusiti in se v slogu letošnjega supervolilnega slovenskega leta opredeliti do ene ali druge različice, za kateri bodo poskrbeli v domu starejših v Hrastniku oziroma v društvu kmečkih žena. Občinstvo bo dobilo žetone in z metom v eno ali drugo »volilno skrinjico« odločilo, katera je boljša …

Turisti, ki obiščejo Hrastnik, so nad knapovskimi lutkami navdušeni. Le več promocije pogrešajo. Vsi vedo, da se je v Hrastniku kopal premog in da še vedno obratuje steklarna. Rudarstvo in steklarstvo imata v tamkajšnjem muzeju tudi svoj razstavni prostor. Toda jagoda na torti obiskovalce čaka na podstrešju. In to je stalna razstava znamenitih knapovskih marionet, »malih umetnin, pravih lepotic v razstavnih vitrinah«. Več kot sedemdeset jih je, uporabljajo jih še okrog petnajst.