V Sloveniji potrjenih 35 primerov angleške različice virusa

Po podatkih sledilnika za covid-19 so v torek v Sloveniji opravili 5.316 PCR testov in 22.613 hitrih antigenskih testov ter potrdili 1089 novih okužb. Delež pozitivnih na PCR testih je bil 20,5-odstoten. V Sloveniji je trenutno aktivnih 11.298 primerov, 7-dnevno povprečje okuženih pa je v torek znašalo 770. V torek je umrlo deset bolnikov s covidom-19. Število hospitaliziranih se znižuje, trenutno bolnišnično oskrbo potrebuje 546 oseb, od tega jih je 105 na intenzivni negi.

Med občinami glede na v torek potrjene okužbe izstopajo: Ajdovščina in Sežana s 13 primeri okužb, Nova Gorica z 19, Celje s 30, Ilirska Bistrica s 16, Rogaška Slatina z 19, Velenje s 15, Domžale z 32, Jesenice s 16, Kranj s 33, Šenčur z 12, Škofja Loka s 14, Ljubljana s 136 in Maribor s 34, je na novinarski konferenci povedala Maja Bratuša. Razmere ostajajo najbolj zaskrbljujoče v Obalno-Kraški regiji. Včeraj je bilo v Kopru potrjenih kar 70 novih okužb, v Piranu 25, v Izoli pa 17. 



O aktualnem stanju glede epidemije sta spregovorili mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, in Ada Hočevar Grom iz NIJZ:



V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano so skupaj z inštitucijami različnih področij pripravili nacionalno strategijo sledenja znanim in novim različicam sars-cov-2, je pojasnila direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik. Namen spremljanja je hitro zaznavanje novih variant virusa z večjo prenosljivostjo oziroma težjim potekom bolezni ter spremljanje njihovih vzorcev širjenja.

»Genetske spremembe pri virusu lahko med drugim vplivajo na učinkovitost diagnostike, načine zdravljenja in izbor cepiva. Ko se pojavijo, se je potrebno pravočasno odzvati ter obveščati tako domačo kot mednarodno javnost.« Poleg spremljanja pojavljanja in širjenja različnih genetskih različic je pomembno tudi spremljanje pojavljanja posameznih pomembnih mutacij. Načrt spremljanja pojavljanja in širjenja novih variant virusa sars-cov-2 Sloveniji zajema pet sklopov.



Prvi sklop je namenjen spremljanju novih variant pri ljudeh, okuženih s sars-cov-2, s pomočjo sekvenciranja celotnega virusnega genoma, ki bo potekalo kontinuirano z zajemom od pet do deset dstotkov PCR pozitivnih vzorcev iz celotne populacije, je pojasnila Žohar Čretnikova. Drugi sklop je prav tako namenjen spremljanju novih variant pri ljudeh, a s pomočjo dodatnega testiranja s presejalnimi PCR testi. Za ta namen bodo testirali vsak deseti PCR pozitiven vzorec iz osnovne diagnostike.

V tretjem sklopu bo potekalo sledenje s pomočjo analize odpadnih voda, ki omogoča zajemanje celotne populacije vključno z asimptomatskimi nosilci, ki niso napoteni na odvzem brisov. Prednost pristopa je, da z njim lahko odkrijemo več morebitnih novih mutacij. V četrtem sklopu bodo spremljali variante sars-cov-2 v bolnišnični odpadni vodi in bolnišničnem okolju in s tem ugotavljali, ali se v tem okolju pojavljajo nepoznani primeri bolezni. Peti sklop predstavlja spremljanje variant v živalskem rezervoarju. 
 

Južnoafriške in brazilske različice niso zaznali

Kot je pojasnila Žohar Čretnikova, so med 1. in 22. januarjem letos s sekvenciranjem pregledali 1475 vzorcev. Pri 379 vzorcih so pregledovali prisotnost novih različic s sledenjem mutacij na manjšem delu genoma, pri 1096 pa so določili celotne genome.
»Angleško različico smo do sedaj zaznali pri šestih vzorcih od skupno 1096. En primer smo potrdili že januarja pri potniku, ki se je decembra vrnil iz Anglije, pet pa smo jih potrdili z nacionalno strategijo sledenja v januarju in februarju.« Kot je pojasnila, južnoafriške in brazilske različice uradno še niso zaznali. V vzorcih iz diagnostičnih mikrobioloških laboratorijev NLZOH iz vse Slovenije močno prevladuje različica B 1.258.17, ki v Sloveniji predstavlja 78,5 odstotkov vseh sekvenciranih genomov. Gre za različico, ki je prisotna tudi drugod po Evropi.
 
S presejalnim rTEST covi-19 (t. i. slovaški test) so do zdaj pregledali 2018 vzorcev. V 38 vzorcih je test pokazal morebitno prisotnost angleške različice. Od teh 38 pa so s sekvenciranjem genomov angleško različico potrdili pri petih vzorcih. Pri 18 vzorcih so s sekvenciranjem potrdili prisotnost drugih različic, 15 vzorcev je še v procesu potrjevanja.



Ada Hočevar Grom iz NIJZ je predstavila nekaj rezultatov raziskave o vplivu pandemija na življenje (SI-PANDA) 2020/21. Raziskava bo dala vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji covida-19 v Sloveniji. Ugotoviti želijo, kakšna je pandemska izčrpanost, ki je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javno zdravstveno krizo, ki posega v vsakdan posameznika. Z raziskavo želijo dobiti vpogled v to, kako se prebivalci odzivajo na pandemijo in na ukrepe. »Če vemo in razumemo vedenje ljudi, lažje identificiramo problem in najdemo rešitev.«

Raziskava poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let, in sicer jo izvajajo na dva načina: gre za presečno-pregledno anketno raziskavo v dveh ponovitvah, kakor tudi raziskavo v obliki panelnega spletnega vprašalnika v 12 ponovitvah. Podlaga za raziskavo je vprašalnik WHO, ki so ga priredili slovenskim razmeram, obenem pa bo podoben vprašalnik omogočil, da bodo podatki mednarodni primerljivi.

Vodja raziskave Ada Hočevar Grom je nanizala nekaj rezultatov iz februarja 2021 oz. iz tako imenovanega šestega vala. Med ukrepi ljudje najbolj upoštevajo uporabo zaščitnih mask, izogibanje obiskovanja starejših in razkuževanje rok. V tretjem valu smo ugotovili, da je prišlo od upada upoštevanja prepovedi obiskov in druženja, a je bil upada zaradi prazničnih časov tudi pričakovan. Po praznikih doma ostaja manj ljudi, kar pripisujejo zmanjšanemu obsegu dela od doma ter odprtju vrtec in šol.


 

Visoka podpora odprave omejitve med občinami

Merijo tudi stališče do veljavnih ukrepov, ki so bili zelo raznoliki in so se med valovi zelo spreminjali ter bili različno (ne)odobravani. V šestem valu, ko je Slovenija prešla v oranžni fazo, so jih spraševali, v kolikšni meri podpirajo ukrepe. »Najbolj so podpirali odpravo prepovedi prehoda občinskih meja, v podobni kvalitativni raziskavi je omejitev na občine je mnoge motila prav zaprtost občin.« Anketirani v veliki meri podpirajo odprtje izobraževalnih ustanov, najmanj pa podpirajo omejitev gibanja med 21. in 6. uro.

Spraševali so tudi o cepljenju kot aktualnem izzivu. Dobra tretjina vprašanih meni, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi epidemija. Več dvomov glede cepiva imajo mladi, sicer pa se jih namerava cepiti 55 odstotkov. Kot je pojasnila Ada Hočevar Grom, ti podatki kažejo, da se v javnem mnenju dviga splošna podpora cepljenju. Namera cepljenja narašča s starostjo in morebitnimi kroničnimi bolezni, kot tudi duševnimi.

​Poudarila je, da je opazne težave v duševnem zdravju moč zaznati tudi pri najmlajših (to je mladih med 18 in 29 letom). Preiskujejo tudi vpliv pandemije na finančno situacijo. Ugotovili so, da največje poslabšanje zaznava prav najmlajša skupina. Ta podatek skupaj  s podatkom o težavah v duševnem zdravju kaže, da bo treba tej skupini po koncu epidemije posvetiti večjo pozornost.