Kako lahko domači pri starejših svojcih omilijo vpliv epidemije?

Strokovnjaki opozarjajo, da epidemija pri različnih starostnih skupinah pušča posledice, od tega, da so ljudje telesno slabše pripravljeni, do več depresije in drugih stisk. Kaj patronažna služba opaža na terenu, da se dogaja s starejšimi?

Patronažne medicinske sestre na terenu opažamo, da je pri starejših ljudeh predvsem veliko negotovosti in strahu, saj se srečujejo s situacijo, ki je ne poznajo in je niso sposobni obvladovati. Veliko pa je primerov, da so prav starejši v družini tisti, ki spodbujajo in opogumljajo mlajše. Imajo namreč neprecenljive življenjske izkušnje in znanje, saj so se v življenju že velikokrat znašli v zahtevnih in nepredvidljivih okoliščinah in jih uspešno premagali. Prav zato sta tudi med epidemijo zelo pomembna medgeneracijsko sodelovanje in pomoč.
 

Andreja Krajnc Foto Osebni Arhiv

Ali je razlika, kako starejši doživljajo epidemijo, če živijo z družino ali so sami?

Gotovo so razlike v doživljanju epidemije med starejšimi, ki živijo sami, in tistimi, ki imajo široko socialno mrežo. Starejši človek, ki živi sam, je že v običajnih razmerah ranljivejši, saj nima ob sebi nekoga, ki bi mu lahko pomagal, kadar potrebuje pomoč. Čeprav ni nujno, da je tisti, ki ima okrog sebe kopico predstavnikov mlajše generacije, na boljšem. Vse je odvisno od tega, kako njegova družina in širša socialna mreža delujeta, kakšni so medsebojni odnosi, in navsezadnje tudi od tega, kakšna so njihova osebna prepričanja in ravnanje glede epidemije, ukrepov, cepljenja ... Če družinski člani ravnajo v nasprotju s predpisanimi ukrepi, potem je v takšni družini starejši človek lahko bolj ogrožen, kot če bi živel sam.

 

Kako lahko svojci, ki živijo s starejšimi, pomagajo, da ti ohranijo vitalnost tudi v tem obdobju?

Starejše ljudi je treba spodbujati, da so kljub morebitnim telesnim omejitvam, kolikor je le mogoče, še naprej vsak dan telesno dejavni. Pomembno je, da tudi med epidemijo ohranjajo gibalne navade, ki krepijo imunski sistem. Če je le mogoče, naj se tisti, ki to še zmorejo, vsak dan odpravijo vsaj na kratek sprehod, seveda upoštevajoč epidemiološka priporočila in ukrepe. Telesna dejavnost ne koristi samo telesnemu zdravju, izboljšuje tudi psihično počutje in čustvovanje. Nikakor ne smemo pozabiti na uravnoteženo in pestro prehrano, ki naj bo prilagojena posameznikovim prehranskim potrebam in zdravstvenemu stanju.
 

Kako naj svojci pomagajo tistim, ki živijo sami, da bodo čim dlje samostojni?

Ljudi je treba spodbujati pri samostojnosti, da jo čim dlje ohranijo. Pomoč in podporo jim ponudimo samo pri tistih aktivnostih, ki jih sami ne zmorejo. Predvsem pa morajo imeti vsak trenutek občutek varnosti, poskrbeti je treba, da ostanejo ne samo telesno, ampak tudi duševno, socialno in duhovno dejavni. Vsekakor je pomembno, da se dnevna rutina starejšega človeka zaradi epidemije ne ustavi, temveč se prilagodi razmeram.
 

Patronažna služba največ pozornosti namenja pacientom, tudi starejšim, ki potrebujejo pomoč. Kam naj se svojci, ki hitro potrebujejo pomoč za starejšega, na primer, da se vrača iz bolnišnice, obrnejo, da se bodo čim prej znašli?

Ob odpustu starejšega človeka iz bolnišnice se svojci najprej obrnejo na njegovega izbranega zdravnika. V primeru, da pacient po odpustu še potrebuje storitve zdravstvene nege in ne more do ambulante osebnega zdravnika in gre za zmanjšano pokretnost, zdravnik izda delovni nalog za patronažno službo. Patronažna medicinska sestra pri takšni osebi izvaja naročene aktivnosti zdravstvene nege, kot so prevezi, aplikacija terapije, odvzemi krvi, pomoč pri negi stome ... Ob izvedbi naštetega pa ves čas izvaja zdravstveno vzgojno delo glede na ugotovljene kriterije ranljivosti, tako da paciente in njihove družine vodi k najvišji možni stopnji samooskrbe. Daje jim potrebno pomoč in podporo pri tistih aktivnostih, ki jih ne znajo ali ne zmorejo opraviti sami.



Zaradi povečanega obsega dela med epidemijo so sicer izvajalci patronažnega varstva zelo zaposleni in pod velikim pritiskom, vendar so patronažne medicinske sestre v slehernem kotičku Slovenije še vedno na voljo za pomoč, posredovanje ključnih informacij, nasvetov in priporočil najbolj ranljivim skupinam prebivalcev in njihovim družinam.
 

Svojce tudi usmerite, če želijo dodatno znanje, denimo na izobraževanje o demenci ali izobraževanje o domači oskrbi starejših?

Glede na ugotovljene potrebe patronažna medicinska sestra starejšega oziroma njegove svojce poveže še z drugimi službami in dejavnostmi, ki se vključujejo v obravnavo starejše osebe na domu, odvisno od možnosti v posamezni lokalni skupnosti, pa naj gre za pomoč na domu, prostovoljce ali predstavnike raznih društev in nevladnih organizacij.

Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja epidemije vsi preživljamo težje čase, kot smo jih bili navajeni, a ohraniti moramo pozitivno naravnanost in se osredotočiti na priložnosti za medsebojno sodelovanje. Morda je prav zdaj največ časa in priložnosti, ko lahko starejši ljudje veliko dragocenega znanja in izkušenj delijo z mlajšimi in tako okrepijo medsebojne vezi, ki so se zaradi hitrega tempa življenja nemara že zrahljale.