V nadaljevanju preberite:

Vetrnice v Sloveniji pridobivajo tudi simpatizerje, vendar so najbolj goreči nasprotniki, ki se selijo od predstavitve do predstavitve novih projektov, bistveno glasnejši, merijo pa zlasti na čustva, čeprav z daleč pretiranimi prikazi nevarnosti. A to ni edina težava, Slovenija ima najstrožje omejitve hrupa, poleg tega pa občine, ki bi lahko dobile v proračune po več deset milijonov evrov, nimajo ljudi in znanja za pripravo razvojnih projektov, kjer bi uporabile ta denar.

»Če bi Ljubljana imela veter, bi imela vetrnico vsakih 300 metrov ob vsej obvoznici,« pravijo eni od možnih investitorjev v vetrni park. Občine namreč ob gradbenem dovoljenju dobijo 200.000 evrov (če se vključijo kot investitorice, še 350.000 evrov) podpor na megavat moči vetrnih elektrarn.