V nadaljevanju preberite:

Pred desetimi leti je Gabriela Kalčikova s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) prvič preverila, kaj vsebuje njena krema, in ugotovila, da ima kar deset odstotkov plastike. Leta 2011 je Andrejo Palatinus skrbelo, ali bodo s študenti v morju sploh našli plastiko, a so se po prvih vzorcih oddahnili, delci plastike so bili vidni že s prostim očesom. Raziskovalcev je zdaj bistveno več, predpisi se zaostrujejo, manjka pa poenotenje metodologij in sodelovanje.

»Plastika ni problematična, težava je to, kako z njo ravnamo,« je na posvetu SAZU, FKKT in društva Morigenos dejala Gabriela Kalčikova. Največja težava je, da jo uporabljamo za embalažo, ki jo uporabljamo zelo malo časa in je za nas brez vrednosti. V okolju tako najdemo največ plastenk in vrečk. Plastika pa se ne razgradi, v okolju razpade v manjše delce.