Voditelji stotih držav na COP26 za konec krčenja gozdov do leta 2030

Po drastičnih pozivih k sprejetju nujnih podnebnih ukrepov so na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu danes voditelji približno stotih držav podpisali pobudo, v skladu s katero naj bi do leta 2030 ustavili krčenje gozdov in drugo uničevanje naravnega okolja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zavezo, ki predvideva za skoraj 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega financiranja, podpirajo voditelji več kot stotih držav, ki skupaj predstavljajo kar 85 odstotkov vseh gozdnih površin na svetu, vključno z amazonskim pragozdom, je sporočila britanska vlada kot gostiteljica COP26. Med njimi so ključne države, kot so Brazilija in Rusija, ki sta tarči ostrih kritik zaradi pospeševanja krčenja gozdov, ZDA, Kanada, Kitajska in Avstralija.

Britanski premier Boris Johnson je dogovor o končanju izsekavanja gozdov, ki so pljuča planeta, danes v Glasgowu označil kot ključnega za doseganje osrednjega podnebnega cilja zamejitve zvišanja temperature v svetu na 1,5 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Gozdovi podpirajo skupnosti, življenjska okolja in dobavo hrane ter črpajo ogljik, ki ga spuščamo v ozračje. So bistveni za naše golo preživetje (...). Z današnjimi zavezami, kot jih doslej še ni bilo, bomo dobili priložnost, da končamo dolgo zgodovino človeštva kot osvajalca narave in namesto tega postanemo njen skrbnik,« je povedal.

»Današnji dan ni le pomembna zmaga v boju za omejitev rasti globalnih temperatur, je tudi ogromna gospodarska priložnost,« je prepričan britanski premier.

Zavezo je podprl tudi britanski princ Charles, ki je pozval k prenovitvi svetovnega gospodarskega in finančnega sistema, da ne bo več vabljivo izsekavanje gozdov, obenem pa je treba nagraditi države, ki zasledujejo ekonomijo v prid gozdov.

Ameriški predsednik Joe Biden pa je poudaril, da lahko gozdovi zmanjšajo količino ogljika za več kot tretjino. »Moramo si prizadevati za to, da trg prepozna pravo gospodarsko vrednost naravnega upada ogljika, in motivirati vlade, lastnike zemljišč in delničarje, da prednostno obravnavajo ohranjanje,« je povedal.

Britanska vlada je sporočila, da so zavezo države podkrepile že z 8,75 milijarde funtov (10,3 milijarde evrov) javnih sredstev in dodatnih 5,3 milijarde funtov (6,2 milijarde evrov) zasebnih investicij. V to je vštetih tudi dve milijardi dolarjev, ki jih je ustanovitelj Amazona Jeff Bezos namenil obnovitvi zemljišč v Afriki, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Okoljevarstveniki sicer z zavezo niso zadovoljni, saj ciljno leto 2030 po navedbah Greenpeacea prižiga zeleno luč za še eno desetletje krčenja gozdov, medtem ko bi bilo treba »pljuča« planeta zaščititi takoj zdaj. Kot je poudarila vodja Greenpeacea v Braziliji, tamkajšnji prvobitni prebivalci upravičeno zahtevajo, da se do leta 2025 zaščiti 80 odstotkov amazonskega gozda.

Kot pri tem dodaja AFP, so voditelji zelo podobno zavezo – o zmanjšanju izsekavanja gozdov do leta 2020 za polovico in končanju do leta 2030 – sprejeli že na podnebnem vrhu v New Yorku leta 2014, a se to početje v zadnjih letih ni prav nič zmanjšalo, še posebej ne v Amazoniji, za kar je glavni krivec aktualni brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Ljudje smo doslej posekali polovico vseh gozdov.