V Glasgowu se je začel vrh voditeljev v okviru podnebne konference COP26. Britanski premier Boris Johnson je v uvodnem nagovoru posvaril pred nezadržno jezo, če konferenca ne bo prinesla odločnih korakov naprej pri omejevanju segrevanja ozračja. K ukrepanju za ohranitev človečnosti je pozval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Johnson je svetovne voditelje, med katerimi je tudi slovenski premier Janez Janša, posvaril pred obsodbo prihodnjih generacij, če konferenca ne bo prinesla odločnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam

»Če voditelji ne bomo uspeli, nam prihodnje generacije ne bodo oprostile. Vedeli bodo, da je bil Glasgow zgodovinska priložnost, ki je nismo izkoristili. Obsojali nas bodo z grenkobo in zamero, ki jo že danes gojijo podnebni aktivisti. In imeli bodo prav,« je opozoril Johnson.

»Do polnoči je le še minuta in potrebni so ukrepi,« je ob začetku dvodnevnega vrha voditeljev iztekanje časa za odločno ukrepanje ponazoril Johnson. Dodal je, da mora konferenca v Glasgowu pomeniti začetek konca globalnega segrevanja: »Po Parizu je svet počasi ter z veliko napora in težavami zgradil rešilni čoln za človeštvo, zdaj pa je čas, da temu čolnu damo uspešno popotnico za plutje.«

Podnebna konferenca se je začela s pozivi k ukrepanju

Britanski premier je pozval k izvajanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015. »Omejimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje in začnimo potovanje proti bolj zeleni prihodnosti,« je dejal.

Da so odločni ukrepi potrebni »za ohranitev človečnosti in planeta«, je opozoril tudi Guterres in dodal, da si trenutno z dejanji kopljemo lastni grob. »Čas je, da rečemo dovolj. Dovolj ubijanja samih sebe s fosilnimi gorivi. Dovolj ravnanja z naravo kot s smetjo. Dovolj zažiganja in kopanja še globlje. Kopljemo si lastne grobove,« je bil jasen.

Britanski premier je pozval k izvajanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015. FOTO: Pool via Reuters

Janša: Skrajni čas, da začrtamo stvarno pot proti cilju

Kot predsedujoča Svetu EU bo imela pomembno vlogo Slovenija, ki jo na COP26 zastopa premier Janez Janša. Janša, ki bo v Glasgowu danes in v torek, bo oziroma je že oznanil pristop Slovenije k izjavi o gozdovih in rabi zemljišč, ki je namenjena kolektivnemu doseganju ciljev o ohranjanju gozdov na globalni ravni. Ob robu konference bo imel tudi številna bilateralna srečanja.

Slovenski predsednik vlade je v govoru danes poudaril, da je skrajni čas, da začrtamo stvarno pot proti cilju, poldrugi stopinji. »Slovenija v okviru evropskega predsedovanja pri tem sodeluje z evropskimi partnerji. Vendar pa ob le osemodstotnem deležu svetovnih izpustov ogljikovega dioksida Evropska unija ne more sama rešiti teh težav,« je še dodal Janša. Slovenija si v vlogi predsedujoče države Svetu EU z evropskimi partnerji po Janševih besedah prizadeva v tej smeri, vendar pa EU z zgolj osmimi odstotki svetovnih izpustov CO2 tega problema ne more rešiti sama. »Zavezani smo k oblikovanju svoje ponudbe in pozivamo vse druge, da storijo enako. Vsak mora prevzeti svoj delež odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita,« je poudaril.

»Naš cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55 odstotkov in prizadevamo si za posodobitev naše podnebne in energetske zakonodaje,« je poudaril premier. Ob tem je opozoril, da skupni ukrepi še zdaleč ne dosegajo ciljev, zastavljenih v Parizu. »Po ocenah ZN bo količina toplogrednih plinov do leta 2030 za 16 odstotkov večja, kot je bila leta 2010,« je izpostavil.

Janša, kot je dejal, razume oklevanje. Zeleni prehod mora biti po njegovih besedah pozoren na svoje zunanje učinke. »Naša prizadevanja ne smejo ogroziti socialne kohezije in gospodarskega razvoja. Pravzaprav so nujen pogoj za uspešno zmanjšanje izpustov. Menim, da nam bodo tehnološke in politične inovacije omogočile, da najdemo nove poti za zagotavljanje vseh treh ciljev,« je poudaril. Ključna prvina pri doseganju zastavljenih ciljev je po Janševih besedah odmik od premoga in nafte kot vira energije. Jedrska energija kot prehodni vir bi lahko po njegovih besedah nadomestila premog in nafto. »Več naložb je treba usmeriti v nove tehnologije in za podporo inovacij, ki bi omogočile čistejšo, varnejšo in učinkovitejšo proizvodnjo energije, kot je energija, pridobljena iz vodika in s fuzijo. Vsekakor pa moramo čim prej predstaviti stvarne načrte ukrepanja na tem področju,« je ocenil.

Ob tem je poudaril, da Slovenija ostaja trdno zavezana doseganju skupnih ciljev s stvarnim pristopom. »Sprejeli smo dolgoročno strategijo, ki določa cilj in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050,« je dejal in izpostavil, da so odgovori na izzive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje nujni. »Svoja gospodarstva in družbe moramo narediti bolj zelene in odpornejše. Prispevajmo po svojih najboljših močeh in poskrbimo, da bo ta vrh uspešen,« je zaključil premier.

V Glasgowu se je v okviru podnebne konference COP26 začel vrh voditeljev.  FOTO: Alain Jocard/AFP

Nemška kanclerka Angela Merkel je kot orodje v boju proti podnebnim spremembam izpostavila dajatev na emisije ogljikovega dioksida, s čimer naj bi spodbudili investicije v čisto energijo. »EU to za industrijski sektor že pozna. Nekatere države, kot je recimo Kitajska, to ravno vpeljujejo,« je dejala.

Italijanski premier Mario Draghi, ki je minuli vikend gostil voditelje dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20), je med drugim poudaril, da mora iti COP26 še korak dlje od zasedanja G20, na katerem so potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. »COP26 mora biti začetek nekega novega obdobja, kvantni preskok v boju proti podnebnim spremembam,« je poudaril.

Da se čas za ukrepanje izteka, je opozoril britanski princ Charles. Ocenil je, da boj s podnebnimi spremembami zahteva na tisoče milijard dolarjev sredstev. Zbrane je nagovoril tudi britanski televizijski voditelj in naravoslovec David Attenborough in jim položil na srce, da smo v težavah, saj se stabilnost, od katere je odvisen naš obstoj, krha. Izpostavil je tudi, da generacije, na katere bo najbolj vplivalo segrevanje ozračja, niso generacije iz neke daljne, imaginarne prihodnosti, ampak gre za sedanjo mlado generacijo ljudi. »Morda nam bo to dejstvo dalo zagon, da na novo spišemo zgodovino, da to tragedijo spreobrnemo v zmago,« je dejal.

Ameriški predsednik Joe Biden ukrepanje za zaustavitev podnebne krize vidi kot velik potencial za svetovna gospodarstva. FOTO: Brendan Smialowski/Afp

Ameriški predsednik Joe Biden ukrepanje za zaustavitev podnebne krize vidi kot velik potencial za svetovna gospodarstva. »Ob naraščajoči katastrofi vidim tudi veliko priložnost, ne le za ZDA, temveč za vse nas,« je  dejal svetovnim voditeljem. Biden je zavrnil kritike, da bo zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv prizadelo številna delovna mesta. "Gre za ustvarjanje delovnih mest. Elektrifikacija prometa, gradnja solarnih panelov in omrežja vetrnih turbin, vse to ustvarja dobra delovna mesta," je poudaril in dodal, da bi vztrajanje pri fosilnih gorivih povzročilo veliko gospodarsko škodo.

»Smo na prelomni točki,« je ocenil Biden in spomnil na vse večjo razširjenost požarov, suš in drugih s podnebnimi spremembami povezanih katastrof. »Že zdaj se soočamo z upostošenjem sveta. Ne govorim hipotetično. Podnebne spremembe uničujejo življenja ljudi,« je opozoril. Ameriški predsednik je izpostavil, da ima svet priložnost, da investira vase in zgradi pravično, zeleno prihodnost, ob tem pa ustvari milijone dobro plačanih služb in priložnosti po vsem svetu. Vsak dan, ko ne ukrepamo, je izgubljen, je poudaril in dodal: »Naj bo Glasgow trenutek, ko bomo odgovorili klicu zgodovine.«

Biden, ki je po umiku iz pariškega podnebnega sporazuma v času Donalda Trumpa ZDA letos spet vrnil k sporazumu, doseženem na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015, je v boju proti podnebnim spremembam napovedal dejanja, ne le besede. »ZDA se niso le vrnile k sporazumu, upam, da bodo v času moje administracije postale zgled,« je dejal. Po Bidenovih navedbah se je v ZDA v zadnjem obdobju spremenilo tudi javno mnenje glede vpliva podnebnih sprememb. »Američani pred štirimi, petimi leti niso niti verjeli v podnebne spremembe, zdaj so spregledali,« je še dejal.

Voditelji naj bi z ambicioznimi sporočili dali zagon pogajanjem, ki se osredotočajo na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za omejitev segrevanja ozračja na občutno pod dve stopinji Celzija. Pomemben poudarek bo veljal tudi prilagajanju na podnebne spremembe, ključno pa bo tudi zagotavljanje 100 milijard dolarjev letne podnebne pomoči državam v razvoju.

Strokovnjaki opozarjajo, da doslej zastavljeni prostovoljni cilji držav ne zadostujejo za ustrezno omejitev segrevanja ozračja, kar bi za Zemljo pomenilo katastrofalne posledice. Prav tako države zamujajo pri zagotavljanju obljubljene finančne podnebne pomoči.

Zbrane je nagovoril tudi britanski televizijski voditelj in naravoslovec David Attenborough. FOTO: Yves Herman/Reuters

Doslej zastavljeni cilji ne zadostujejo

Britanske kraljice Elizabete II. zaradi zdravstvenih težav ne bo, naj bi pa imela video nagovor. V Glasgow bodo potovali drugi člani britanske kraljeve družine. Na COP26 pa niso pripotovali predsedniki največje onesnaževalke na svetu Kitajske Xi Jinping, Rusije Vladimir Putin ter Brazilije Jair Bolsonaro. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je po vrhu G20 v Rimu danes vrnil v Turčijo in po poročanju turških medijev odpovedal sodelovanje na podnebni konferenci COP26.Turški parlament je letos vendarle ratificiral pariški podnebni sporazum, Erdogan pa okoljska vprašanja postavlja vse bolj v ospredje kampanje pred splošnimi volitvami, ki jih bodo v Turčiji izvedli znotraj dveh let.

Kot je povedal novinarjem na letalu, se je za odpoved odločil zaradi nestrinjanja z organizatorji glede varnostnega protokola. Portal Middle East Eye je ob tem poročal, da so organizatorji Turčiji omejili število delegatov.

Odločitev Erdogana sicer sledi srečanju z Bidnom v Rimu ob robu zasedanja voditeljev dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav. Kot poroča AFP, je Erdogan dvostransko srečanje z Bidnom pričakoval v Glasgowu. Voditelja ZDA in Turčije sta se na srečanju zavzela za učinkovito reševanje odprtih vprašanj.