Tudi nevarnost jedrske nesreče je majhna. Dokler se ne zgodi

Slovenija je ena redkih držav, ki imajo pravico do pitne vode zapisano v ustavi. Prebivalci imamo privilegij, da lahko pijemo vodo iz pipe, ki je povečini odlična, imamo tudi eno najboljših preskrb z vodo na svetu. A pravljica se lahko razblini v trenutku. Pesticidi se uporabljajo tako rekoč na ograjah črpališč pitne vode.

Spomladi je lastnik oziroma najemnik njive tik ob ograji vodarne Kleče, ki s pitno vodo preskrbuje del prebivalcev mestne občine Ljubljana ter občin Dol pri Ljubljani in Škofljica, uporabil totalni herbicid – sredstvo za zatiranje plevela, ki uniči tako zelene dele kot korenine. Javno podjetje Voka Snaga, ki zagotavlja storitve preskrbe s pitno vodo za mestno občino Ljubljana in okolico, so na to opozorili sprehajalci. V podjetju so zaprosili kmetijski inšpektorat, ki deluje pri ministrstvu za kmetijstvo, ali lahko preveri, kateri pripravek je bil uporabljen. To je storil šele po posredovanju inšpektorata za okolje in prostor, ki deluje pri okoljskem ministrstvu. Kmetijski inšpektorji so ugotovili, da uporabljena snov ni bila pesticid, ampak hranilo – urea – in sicer v dovoljenih koncentracijah, čemur pa v Voki Snagi ne verjamejo.

»Pripravek je bil uporabljen v tako velikih odmerkih, da na njivi tri tedne ni zraslo nič. Poleg tega uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja zahteva, da morajo biti na najožjih vodovarstvenih območjih – ta običajno obdajajo črpališča do oddaljenosti nekaj sto metrov – kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, da se prepreči izpiranje nitratov v podzemno vodo.

Omenjeno zemljišče od lanskega novembra, ko je bilo pobrano zelje, ni bilo pokrito. Zdaj na njem znova raste zelje, plevelov skoraj ni. Nekaj je hudo narobe z uporabo nevarnih snovi na najožjih vodovarstvenih območjih,« trdi Brigita Jamnik iz Voke Snage, ki je tudi članica upravnega odbora Slovenskega društva za zaščito voda.


 

Prevladali argumenti kmetijske stroke

S spremembo zakona o vodah leta 2008, ki je sprejemanje uredb o vodovarstvenih območjih z lokalne ravni prenesel na državno, se je marsikaj uredilo: poenotile so se vsebine uredb, razjasnile so se razmere v primerih, ko so vodni viri na območju drugih občin. Po drugi strani pa je spremenjena zakonodaja dovolila nekatere pesticide na najožjih vodovarstvenih območjih, medtem ko so bili prej vsi prepovedani. Ideja, ki sicer ni nikoli zaživela, je bila, da bi na najožjih vodovarstvenih območjih dovolili le ekološko kmetovanje, ki prepoveduje uporabo sintetičnih pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil.

V Ljubljani so bili pesticidi na najožjih vodovarstvenih območjih dovoljeni s spremembo uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja leta 2012. Seznam prepovedanih pesticidov, ki ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo v sodelovanju z ministrstvoma za okolje in zdravje, obsega 26 aktivnih snovi. Okoljsko ministrstvo ga je nazadnje posodobilo leta 2015, čeprav bi ga moralo osvežiti pred vsako rastno sezono. Na ministrstvu sicer pravijo, da nobena aktivna snov s prvotnega seznama ni bila dodana ali odvzeta, zato ostajajo relevantne vse na seznamu navedene aktivne snovi.



Upravljavci vodovodov in hidrogeološka stroka so že v postopku sprejemanja uredb o vodovarstvenih območjih opozarjali, da so najožja območja tako ranljiva in pomembna, da na njih ne sme potekati nobena dejavnost razen tiste, ki je strogo omejena. Vendar so prevladali argumenti kmetijske stroke, ki trdi, da ob pravilni uporabi nekateri pripravki za zaščito rastlin niso tako nevarni, da bi ogrozili kakovost virov pitne vode in zdravje ljudi. A Jamnikovo skrbi prav nepravilna raba zaradi nepazljivosti ali premalo znanja. »Izkušnje namreč kažejo, da ne gre vedno vse po načrtih. Pri pripravi pripravkov se dogajajo napake, lahko se pokvari stroj.«

Verjetnost, da se zgodi nevaren dogodek in bi sledi pesticida prispele do podzemne vode v tolikšni količini, da bi ogrozile zdravje uporabnikov, je majhna, podobno kot za jedrsko nesrečo, potegne vzporednico, vendar ko se zgodi, je resnost takšnega dogodka izjemno velika, ogrozi lahko preskrbo s pitno vodo za desettisoče ali stotisoče ljudi. »Zato upravljavci vodovodov zahtevamo prepoved uporabe pesticidov na najožjih vodovarstvenih območjih, na širših pa uporabo pesticidov, ki so manj nevarni za okolje, in nekemijske ukrepe varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),« pravi Jamnikova. Okoljsko ministrstvo poziva k spremembi zakonodaje v delu, ki govori o uporabi pesticidov na najožjih vodovarstvenih območjih ob upoštevanju posebnih primerov v prostoru, reševanju posameznih primerov, ko bi prepovedi lahko ogrozile eksistenco kmeta, in ob upoštevanju prehodnega obdobja.

»Pesticidi so zelo nevarni, namenjeni so uničevanju življenja. Pitna voda je preveč pomembna dobrina, da bi dovolili rabo tako nevarnih snovi v bližini zajetij. Zato nas argumenti, da je na ograji vodarne treba uporabljati pesticide za ohranitev prihodka kmetovalca, ne prepričajo.«


 

V Klečah zaradi pesticidov štirikrat zapirali vodnjake

Upravljavci vodovodov so odgovorni za varno preskrbo s pitno vodo, vendar nimajo dovolj informacij, kateri pesticidi se na najožjih vodovarstvenih območjih uporabljajo, opozarja sogovornica. Okoljskemu ministrstvu zato predlaga vzpostavitev spletne aplikacije za pregled nad uporabo pesticidov na kmetijskih in nekmetijskih površinah znotraj vodovarstvenih območij, ki bi bila dostopna tudi upravljavcem vodovodov. To ne bi smelo biti težko, saj morajo kmetje že zdaj voditi evidenco uporabe pesticidov.

Načrt ukrepov v primeru izrednega dogodka veli, da je treba črpališča vode zapreti. V Voki Snagi so bili doslej štirikrat prisiljeni iz sistema izključiti enega ali več vodnjakov v vodarni Kleče zaradi preseganja mejnih vrednosti pesticidov ali približevanja tej koncentraciji, nazadnje leta 2016 zaradi pesticida metazaklora, ki se uporablja na njivah z zeljem. Prisotnost pesticidov v podzemni vodi preverjajo prek zunanjega laboratorija (43-krat na leto) in sami. »Vsi rezultati v letošnjem letu so skladni, vendar ne smemo čakati, da bodo koncentracije nevarnih snovi dosegle bližino mejnih vrednosti, takrat je že prepozno.« Treba je ravnati preventivno, je prepričana Jamnikova.



Pri gojenju nekaterih kulturnih rastlin brez uporabe pesticidov ne gre, se zaveda, zato potrebujemo temeljit premislek, katere bi sploh spadale na vodovarstvena območja, zlasti na območja z najstrožjim režimom varovanja. »Če za ekološko kmetovanje ni dovolj interesa [ekološki so dobri trije odstotki vseh obdelanih kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih], je treba iskati rešitve v gojenju rastlin, ki zahtevajo manj pomoči kmeta v obliki sredstev za zatiranje plevela. Najbolj optimalno je travinje, ker je z vidika uporabe pesticidov in gnojenja bistveno bolj varno kot orano in s pesticidi in rastlinskimi hranili tretirano zemljišče.

Upravljavci vodovodov so kmetom dolžni izplačevati nadomestila za izpad dohodka zaradi vodovarstvenega režima. A opažajo, da so ta nadomestila napačno razumljena. Namenjena so prilagoditvi kmetijske dejavnosti omejitvam na vodovarstvenih območjih, in sicer za časovno omejeno prehodno obdobje, v katerem naj bi spremenili prakse in prilagodili ravnanje vodovarstvenim režimom. »Na terenu pomembnejših razlik v kmetovanju blizu črpališč v zadnjem desetletju ne zaznavamo, sklenemo lahko celo, da so trajno travinje zamenjali neželeni letni posevki,« opaža Jamnikova. Za premik kmetje po njenih besedah poleg denarnih nadomestil potrebujejo strokovno pomoč, ozaveščanje in informiranje pristojnih institucij.


 

Zmanjšati tveganje na najnižjo raven

Tudi v Mariborskem vodovodu so za prepoved pesticidov na najožjih vodovarstvenih območjih. »Najožja vodovarstvena območja so najbolj občutljiva in ranljiva. Glede na to, da gre za območja, ki so v neposredni bližini črpališč, bi pričakovali, da bodo ukrepi temu primerno strogi – vendar se v praksi kaže, da ni tako. Pristojno ministrstvo vsako leto predpiše nabor fitofarmacevtskih pripravkov, ki se jih sme uporabljati na najožjih vodovarstvenih območjih. Gre za pripravke, ki ob pravilni rabi (najverjetneje) niso tako nevarni, da bi lahko ogrozili podzemno vodo kot vir pitne vode. Vendar pa se vsi zavedamo, da gre v vsakdanjem življenju marsikdaj kaj narobe, spomnimo se samo primera razlitja kerozina. Tudi v primeru uporabe pesticidov se lahko zgodi nenamerno razlitje zaradi napake ali okvare stroja. In prav zato želimo zmanjšati morebitna tveganja na najnižjo raven. Ne vidimo namreč razloga za uporabo pesticidov v neposredni bližini črpališč pitne vode. Sočasno pa se od upravljavcev vodovodov pričakuje oziroma zahteva črpanje in distribuiranje skladne in varne pitne vode,« meni Sebastjana Klepec Hlebič iz Mariborskega vodovoda. Pri njih v zadnjih letih niso zabeležili neskladnih vzorcev zaradi preseženih mejnih vrednosti pesticidov, »vendar to še ne pomeni, da se ne zavedamo morebitnega tveganja, ki smo mu izpostavljeni«, dodaja Klepec Hlebičeva.
 

Na Ptujskem težavi nitrati in atrazin

Preskrbo s pitno vodo za 74.000 prebivalcev mestne občine Ptuj in okolice ogroža onesnaženost podzemne vode na južnem delu Dravskega polja z nitrati ter herbicidom atrazinom in njegovim razgradnim produktom desetilatrazinom. Preseganje dovoljenih koncentracij nitratov je posledica poselitve in intenzivnega kmetijstva na Dravskem polju. Prav tako je atrazin posledica uporabe v kmetijstvu v preteklosti; prepovedan je že od leta 2002, vendar se na tem območju razgrajuje počasneje kot drugje v Sloveniji. Zelo verjetno prihaja tudi z nesaniranih divjih odlagališč nevarnih odpadkov na območju med Račami in Kidričevim, izključiti pa ne moremo niti možnosti nezakonite uporabe, saj na bližnjem Hrvaškem in Madžarskem še ni prepovedan, pove direktor Ptujske komunale Janko Širec.



Zaradi onesnaženja za podzemno vodno telo Dravska kotlina ne bo dosežen cilj dobrega kemijskega stanja do leta 2021. To je tudi eden od vzrokov, da je računsko sodišče dolgoročno ohranjanje virov pitne vode ocenilo kot delno učinkovito in okoljskemu ministrstvu naložilo ukrepe za izboljšanje stanja. Širec odgovarja, da računsko sodišče ni upoštevalo novejših podatkov, zato njegova ugotovitev ni skladna z dejanskim stanjem. »V občini in okolici letos ni posebnih težav pri preskrbi s pitno vodo. Z dodatnimi količinami globinske vode iz dveh novih vodnjakov, ki sta bila v omrežje vključena lani, smo zagotovili skladnost pitne vode po parametrih atrazin in desetilatrazin na vseh preskrbovalnih območjih našega vodovodnega sistema.« V prihodnosti načrtujejo še dva nova globinska vodnjaka, s katerima bodo zmanjševali vrednosti pesticidov v vodi. Onesnaženje podzemne vode z nitrati, ki nastaja, ker se onesnažena voda iz plitvega vodnjaka zaradi razrahljanja zatesnitve steka v globoke vodnjake, pa rešujejo z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov. Po Širčevih besedah je onesnaženje z nitrati omejeno zelo lokalno pri treh globokih vrtinah.

Glede prepovedi pesticidov na najožjih vodovarstvenih območjih se Širec pridružuje kolegicama iz Ljubljane in Maribora. »Z uredbo o vodovarstvenem območju vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja iz leta 2007 je bila na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedana uporaba vseh sintetičnih zaščitnih sredstev. S kasnejšimi spremembami uredbe je bila dovoljena uporaba tistih sredstev, ki jih v podzemni vodi še ne zaznavamo, zanesljivo pa se bodo v podzemni in tudi pitni vodi pojavila v bližnji prihodnosti. Prepoved uporabe na najožjih vodovarstvenih območjih se nam zato zdi nujna. Možnost je realna, če le ima država namen varovati vire pitne vode.«