Premoga ne kopljejo več, a premogovna miselnost je še živa

Zagorje – V dolgoročne cilje podnebno nevtralne Evrope do leta 2050 je evropska komisija zapisala tudi postopno odpravo glavnega vira emisij toplogrednih plinov – premoga. Slovenija mora strategijo za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih območij, Šaleške in Zasavske regije, skupaj z ukrepi za prihodnjih deset do dvajset let, še doreči. Osnutek strategije, ki ga je pripravila družba Deloitte, je prav zdaj v javni obravnavi.



Včeraj so o njem razpravljali zasavski razvojniki in gospodarstveniki, ki podpirajo tako imenovani harmonični scenarij razvoja premogovne regije Zasavje. Ta predvideva uravnotežen razvoj gospodarstva in družbene sfere – od vrtcev in šol do stanovanjske infrastrukture. »Posledice rudarjenja so še vidne tako na površinah kot v miselnosti ljudi, ki s tradicionalno industrijske težje preklapljajo na podjetniško-inovativno miselnost. Poleg tega taki procesi trajajo tudi štirideset in več let,« pravi Staša Baloh Plahutnik, predsednica Razvojnega sveta zasavske regije. Oktobra začnejo v obeh regijah pripravljati tudi območne načrte s konkretnimi projekti, medtem ko bo treba na kriterije za delitev sredstev oziroma tudi državnih pomoči, ki so domena različnih ministrstev, še nekoliko počakati.



Savinjsko-Šaleška in Zasavska regija veljata za območji z največjo toplogredno intezivnostjo pri nas. Medtem ko so zadnji premog v Zasavju izkopali pred sedmimi leti, proizvodnja v TET pa miruje že od 2015, naj bi v Premogovniku Velenje (PV), kjer so lani nakopali še tri milijone ton lignita, po NEPN, Nacionalnem energetskem in podnebnem programu, premog z zaprtjem bloka 5 postopoma opuščali do 2030; blok 6 in domača proizvodnja lignita se nadaljujeta tudi po tem letu. Do kdaj oziroma kdaj predčasno zapreti PV in premog v Teš opustiti, bo treba doreči prav v strategiji oziroma njenem tako imenovanem pravičnem načrtu.



Kot pravi Plahutnikova, so v »šaleškem bazenu« ta hip v slabšem položaju kot Zasavci: »Mi smo te zgodbe zaključili in se lahko posvečamo razvojnemu vidiku. Šaleško dolino pa posebni zakon za zapiranje premogovnika še čaka.«

Luknja v zasavskem zakonu

Čeprav je proizvodnja v še zadnjem delujočem zasavskem rudniku, Rudniku Trbovlje - Hrastnik, ugasnila že v 2013 in bodo premogovnik uradno zaprli čez tri mesece, je že dolgo jasno, da tako imenovani zasavski zakon iz 2005 ni zagotovil zadostnega gospodarskega okrevanja regije. Plahutnikova vidi njegovo pomanjkljivost v tem, da je vseboval del o zapiranju jam in o reševanju socialnih problemov v rudniku, ne pa za prestrukturiranje regije. Zato so narejeni le nastavki, ni pa bilo nadaljevanja.«

To si Zasavje, ki je v zadnjih 25 letih izgubilo pet tisoč delovnih mest in kjer bruto domači proizvod dosega le 53 odstotkov nacionalne ravni, obeta od tokratne strategije, računajoč na evropska sredstva iz sklada za pravični prehod premogovnih regij v prihodnjih sedmih letih. Okvirno vrednost projekta za obe naši premogovni regiji ocenjujejo na dobrih dvesto milijonov evrov.



Ne glede na to, da se poraba in proizvodnja premoga že desetletja stalno zmanjšujeta v vsej Evropi, premog še vedno velja za najbogatejše fosilno gorivo v EU. Trenutno ga kopljejo še v dvanajstih državah EU; premogovništvo še vedno zagotavlja delovna mesta 240.000 ljudem, od tega 180.000 v rudarski dejavnosti in 60.000 v termoelektrarnah. Premog predstavlja skoraj četrtino celotne proizvodnje električne energije v EU.