Taljenje ledenikov ogroža dve milijardi prebivalcev

Taljenje ledenikov, ki je hitrejše kot kdajkoli prej v zgodovini meritev, ogroža preskrbo s hrano in vodo dveh milijard prebivalcev in prinaša številne druge nepredvidljive posledice, ob dnevu ledenikov v mednarodnem letu njihovega ohranjanja opozarja poročilo Združenih narodov.

Umikanje ledenikov in zmanjševanje snežnih padavin v gorskih regijah, ki ju poganja podnebna kriza, bo prizadelo dve tretjini vseh kmetijskih površin pod namakanjem, poudarja poročilo World Water Development Report 2025.

Globalni obseg morskega ledu na rekordno nizki ravni

Ledeniki pokrivajo približno 11 odstotkov kopnega in shranjujejo okoli 70 odstotkov vse sladke vode. V večini predelov sveta se talijo od sredine 19. stoletja, v zadnjih desetletjih pa se taljenje pospešuje zaradi hitrega zviševanja temperatur. V zadnjih treh letih je bila zaznana največja triletna izguba mase ledenikov, kaže ta teden objavljeno poročilo o stanju podnebja Svetovne meteorološke organizacije. Če ne bomo ustavili globalnega segrevanja, bodo konec stoletja ledeniki izgubili od 26 do 41 odstotkov mase. Številni bodo do konca stoletja izginili.

Taljenje ledenikov pospešuje globalno segrevanje, saj led nadomešča temnejša podlaga, ki vsrkava več toplote. Zaradi taljenja se hitro dviguje morska gladina. Povečujejo se tveganja, na primer zemeljskih in snežnih plazov ter poplav, pojavljajo pa se tudi nova. Tali se permafrost, ki ga odkrivajo umikajoči se ledeniki, pri čemer se sprošča metan. Po drugi strani bo zmanjševanje ledenikov pripomoglo k manjši razpoložljivosti vode, kar bo zaostrilo tekmo za vodne vire, sprožilo migracije in nove oborožene konflikte.

Helikopter Cougar pred Triglavskim ledenikom. Foto: Dokumentacija Dela

Slovenska ledenika le še ledeni zaplati

Slovenska ledenika pod Triglavom in pod Skuto sta le še ledeni zaplati, ki nimata več pravih ledeniških značilnosti, je na posvetu v okviru vodnih dnevov povedal Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika. Triglavski ima površino 0,2 hektara (14 hektarov leta 1946), povprečna debelina znaša 1,4 metra. Leta 2022 so ob vzorčenju izmerili debelino ledu 4,5 metra, pri čemer so njegovo starost ocenili na 300 let. Leto pozneje na tistem mestu ni bilo več ledu. »Narava je v enem samem letu stalila tisto, kar je nastajalo več stoletij,« je poudaril Pavšek. Ledenik pod Skuto ima površino 1,3 hektara (13 hektarov leta 1946) in povprečno debelino 4,9 metra. Kljub 400 metrov nižji legi od triglavskega zaradi senčne lege vztraja v enem kosu.

Dokler bodo odprte pipe za nafto, bodo odprte pipe za naraščanje morja

Slovensko visokogorje se najbolj segreva poleti. Vsako desetletje je poletje toplejše za štiri desetinke stopinje Celzija. Povprečna poletna temperatura na Kredarici v obdobju 1951–1980 je bila 5,5 stopinje Celzija, v obdobju 1991–2020 pa že 7,2 stopinje. Padavin je približno enako, a vse manj v obliki snega. Zmanjšuje se število mrzlih (minimalna temperatura nižja od minus deset stopinj) in ledenih dni (maksimalna temperatura nižja od nič stopinj).

FOTO: Jean-Philippe Ksiazek/Afp

Podnebne spremembe v slovenskih Alpah vplivajo na varnost obiskovalcev gora. Zaradi taljenja Triglavskega ledenika se je prestavila markirana planinska pot mimo ledenika. Koča na Kredarici pa ima zaradi vse večjega števila obiskovalcev vse večje težave z energetsko in vodno oskrbo ter odvajanjem odplak. Pomagati si morajo s prečrpavanjem vode, ki odteka izpod ledenika. Ko bo ta izginil, to ne bo več mogoče. Odpadne vode iz doma pa odtekajo in posledično onesnažujejo tako Savo Dolinko kakor tudi Savo Bohinjko.

Ledeniki pokrivajo približno 11 odstotkov kopnega in shranjujejo okoli 70 odstotkov vse sladke vode. FOTO: Denis Balibouse/Reuters

Črni ogljik in saharski pesek pospešujeta taljenje

Letalec, alpinist, fotograf in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič z ultralahkim letalom več let izvaja meritve onesnaženosti zraka s črnim ogljikom. Ti trdi delci, ki so posledica uporabe neprimernih energentov in zastarelih tehnologij, vplivajo tudi na ledenike. Blizu severnega tečaja so izmerili dva otoka zelo onesnaženega zraka, ki sta prišla z območja Murmanska v Rusiji in južne Švedske.

Matevž Lenarčič. FOTO: Leon Vidic/Delo

Od leta 2017 Lenarčič meri tudi saharski pesek, ki pomešan z drugimi trdimi delci v vse večji količini prihaja iz Afrike in prekriva ledenike. Leta 2023 so švicarski raziskovalci izmerili, da se je raven ledu na osrednjem delu ledenika Aletsch, imenovanem Concordia, v enem letu znižal za šest metrov, prej pa v 30 letih za 2,2 metra. Mislili so, da se bo ledenik prihodnje leto okrepil, vendar se to ni zgodilo. Ugotovili so, da je drastično taljenje ledenika povzročil sloj saharskega peska, ki se je usedel na sneg. Na ledenike v Himalaji saharski pesek prinese severozahodni monsun. Po napovedih bo do konca stoletja izginilo 80 odstotkov himalajskih ledenikov, ki napajajo velike reke v južni Aziji.